V reviji Manager je bil nedavno objavljen zanimiv intervju z Marto K. Gunde, raziskovalko z Odseka za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu in soustanoviteljico start-upa MyCol, v katerem razvijajo materiale, ki spremenijo barvo pri poljubni temperaturi, zato so odlični pripomoček denimo za temperaturni nadzor živil in drugih izdelkov.

Marta K. Gunde v intervjuju med drugim pravi, da v tujini akademski start-upi praviloma dobro uspevajo, pri nas pa je znanstvenik, ki se odloči svoja akademska spoznanja preoblikovati še v uporabne proizvode, ki jih je mogoče tržiti, soočen z mnogimi težko razumljivimi birokratskimi ovirami. Ugotavlja denimo, da je pri nas precej težje izvesti podjetniški projekt kot napisati znanstveni članek.

Ob podelitvi Rektorjeve nagrade za naj inovacijo UL 2015. (vir: lul.si)

Tule je nekaj odlomkov iz intervjuja, ki si ga lahko v celoti preberete v reviji Manager:

… Bila sem mentorica doktorandki, ki je pripravljala disertacijo iz barvne metrike, in takrat smo začeli raziskovati, kako se nekatere barve odzivajo na spremembe temperature in kako lahko to izmerimo ter kvantificiramo. Leta 2009 smo končali prvo serijo merjenj in prišli do presenetljivega odkritja materialov s temperaturno odvisno barvo, ki je nekoliko drugačna pri segrevanju in ohlajanju. To je pomembno pri reverzibilnih barvah, ki se najpogosteje uporabljajo v dekorativne namene. Ta dokaz prej v literaturi še ni bil opisan.

… Našo raziskavo so leta 2010 objavili v Dyes & Pigments, najpomembnejši znanstveni reviji s tega področja. To je naš najbolj citiran članek in še vedno dobivam veliko odzivov ter prošenj študentov iz Kitajske, Indije in iz zahodnega sveta za delo v skupini.

… Na trgu so za zdaj le izdelki z nekaj aktivacijskimi temperaturami, pri kateri se barva spremeni. Mi pa lahko razvijemo material, ki spremeni barvo pri poljubni, vnaprej določeni temperaturi. Z redno zaposlenim človekom v laboratoriju in pokritimi stroški za kemikalije smo sposobni to razviti v razmeroma kratkem času.

… Naš osnovni izdelek je nalepka, na katero s »pametno« tiskarsko barvo natisnemo poljuben dizajn. Za izdelavo nalepk uporabimo konvencionalni tisk, to pa omogoča množično produkcijo tako rekoč identičnih izdelkov in s tem najnižjo možno ceno. Razpon temperatur, ki bi jih lahko nadzirali prek spremembe barve aktivnega materiala, je od minus 30 stopinj Celzija do 200 stopinj Celzija, najverjetneje pa lahko tudi širše. Seveda pa vsaka specifična temperaturno občutljiva aplikacija zahteva določen razvoj in testiranja, preden bi lahko tako tiskarsko barvo uporabili za konkretno uporabo.

Direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Gregor Anderluh, in direktorica podjetja MyCol, prof. dr. Marta Klanjšek Gunde, sta podpisala licenčno pogodbo o prenosu znanja in nadaljnjem sodelovanju. (Vir: KI)

… Najpogosteje pride do pregrevanja izdelkov prek dovoljene temperature pri premeščanju iz enega ohlajenega prostora v drugega. Pregreta živila praviloma zavržejo in po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo ZN se zaradi tega iz hladne verige uniči kar 25 odstotkov hrane. Naše pametne nalepke, ki se nepovratno obarvajo pri segretju prek dovoljene temperature, bi lahko nedvoumno označile izdelke, ki jih je treba zavreči.

… Za vstop na trg so potrebni razni certifikati, vse to pa zahteva precej časa in denarja. Neodvisnih testov seveda ne smemo opraviti sami, denar za to pa je zelo težko dobiti. Razmeroma veliko denarja je na voljo za start-upe, da se naučijo razvijati poslovni model, paradoksalno pa ga ni mogoče dobiti za konkretno razvojno delo. Na Kemijskem inštitutu smo z družbenim denarjem razvili veliko inovativnih aplikacij do točke, od katere naprej zaradi predpisov ni mogoče podjetniško delati.

… Na razpis EU Obzorja 2020 za mala in srednja podjetja smo prijavili kratek, šestmesečni projekt, kot predpripravo za velik podjetniški projekt. Dobili smo zelo visoko oceno, »pečat odličnosti«, in svetovali so nam, naj pridobimo ustrezna sredstva na nacionalni ravni. Zato smo prijavili projekt na razpis javne agencije Spirit, a smo »padli« pri pogoju, da je mogoče pridobiti sredstva le, če je podjetje likvidno. Naše podjetje sicer pri plačilih računov nikoli ni zamudilo niti enega dne, seveda pa je nelikvidno, saj kot start-up živiš iz rok v usta, na računu v nobenem trenutku ni prav veliko denarja, ker še nimaš dobička.

… Pri delu v podjetju ugotavljam, da je dober rezultat iz bazične znanosti zelo težko spraviti v »promet« oziroma da so takšni primeri bolj ali manj naključne izjeme. 

… Po uspešni predstavitvi poslovne ideje na tekmovanju Start: up Slovenija 2017 smo pridobili nepovratna sredstva podjetniškega sklada, ki sicer omogočajo obstoj podjetja, ne pa tudi potrebne širitve. Ta sredstva namreč pokrivajo plače, ki so le malo nad zajamčenim osebnim dohodkom, brez obveznih dodatkov, malice, prevoza na delo in regresa. To seveda ne omogoča zaposlitve na primer doktorice znanosti, ki je lahko edina kompetentna za delo v takšnem zagonskem podjetju. Nabava materiala oziroma kemikalij ni upravičen strošek, lahko bi nabavili le še več računalnikov oziroma potrebščin za informacijsko tehnologijo. Taka določila nedvomno postavljajo v podrejen položaj zagonska podjetja, ki poleg pisarne potrebujejo tudi posebno delavnico, kot je kemijski laboratorij. Kot start-up smo včlanjeni v Ljubljanski univerzitetni inkubator, in če ne bi potrebovali laboratorija, bi imeli prvo leto pri njih na voljo poslovne prostore brezplačno. A kaj, ko laboratorij potrebujemo in moramo zanj, tako kot za pisarno, na Kemijskem inštitutu plačevati tržno najemnino.

… Naše akademsko okolje, tudi če bi to močno želelo, nima pravnih osnov, da bi lahko vložilo svoja sredstva v ustanovitveni kapital zagonskega podjetja. Še več, to bi bila nedovoljena pomoč zasebnemu sektorju. Zato se taka podjetja ustanavljajo z zasebnim denarjem oziroma lastnimi prihranki, teh pa je praviloma premalo. Če poskuša tako podjetje preživeti zgolj s svojim znanjem – to je zagotovo namen akademskega zagonskega podjetja -, lahko hitro zaide v težave, ki jih ne more učinkovito reševati po svoji presoji oziroma ambicioznem poslovnem načrtu. …