Home Zapisi o znanosti

Zapisi o znanosti

V laboratorijskih dnevnikih objavljamo krajše zapise o znanosti, raziskovanju in sploh vsem. Blog pišejo sodelavci Kvarkadabre.

Dušan Hadži (1921 – 2019)

24. septembra 2019 je umrl slovenski kemik prof. Dušan Hadži.

Munchausnov sindrom in bolniki, ki so odlični igralci

Bolniki z Munchausnovim sindromom najpogosteje simulirajo simptome kot so bolečine v prsih, trebušne bolečine, bruhanje, driska, slabokrvnost in nizek krvni sladkor. Poleg tega pogosto jedo pokvarjeno hrano, si injicirajo inzulin, poškodujejo kožo ter uživajo preveč ali premalo predpisanih zdravil, vse z namenom, da bi povzročili simptome bolezni.

S pomočjo morskih prašičkov do prvega zdravila za duševne bolezni

Psihiater John Cade je med vojnim ujetništvom, ko je bil vodja psihiatrične sekcije zapora, opazil, da se določeni zaporniki nenavadno obnašajo in njegova prva misel je bila, da je morda za to odgovoren toksin, ki se iz telesa izloči z urinom. Začel je beležiti vse, kar so ujetniki zaužili in kmalu povezal simptome bolezni s pomanjkanjem izbranih hranil v prehrani. To mu je dalo misliti, da bi se lahko tudi razlog za duševne bolezni skrival v pomanjkanju ali višku določene snovi v telesu.

Vojaška zmaga nad malarijo

Malarija je bila pogosto usodna tudi za prebivalce južnih provinc Kitajske, zato je Mao kljub kulturni revoluciji odobril “Projekt 523”. Program, ki je bil označen za državno skrivnost, je dobil ime po datumu prvega srečanja (23. maj 1967), na katerem se je zbralo približno 600 znanstvenikov.

Tobačna podjetja in popularizacija sladkih pijač med otroci

Dve največji ameriški tobačni podjetji sta v 60. letih dvajsetega stoletja z namenom, da bi diverzificirali svoje imetje, pričeli kupovati različne znamke sladkih pijač. Od ostalih proizvajalcev sladkih pijač sta se razlikovali po tem, da je bil njun cilj popularizirati sladke pijače med otroci.

Claudia Schiffer v banji, polni zrnatega sira in palača spomina

Najprej si moramo zamisliti prostor, ki ga dobro poznamo in si ga zlahka predstavljamo. To je naša palača spomina. Nato z določeno sobo ali predmetom v palači spomina povežemo predmete ali informacije, ki si jih moramo zapomniti. Pri tem je pomembno, da s predmetom povežemo čim več podrobnosti.

Insekticid DDT in lekcija o poseganju človeka v okolje

Ameriška vojska je med drugo svetovno vojno svojim vojakom naročila, naj se z insekticidom DDT namažejo po telesu in ga posujejo tudi po spalnih vrečah. S tem naj bi preprečili stik z bolhami, ušmi in komarji, ki so prenašalci nalezljivih bolezni. Dvajset let pozneje je Rachel Carson v knjigi Tiha pomlad razkrila, da DDT močno škoduje okolju in uporaba insekticida, ki je nekoč veljal za čudežno zaščitno sredstvo pred nalezljivimi boleznimi, je bila leta 1972 prepovedana.

Obisk Nobelove nagrajenke Ade Yonath

Novembra 2018 smo na Kemijskem inštitutu gostili izjemno znanstvenico in Nobelovo nagrajenko za kemijo Ado E. Yonath.

Bakterija Escherichia coli: od povzročiteljice bolezni do pomembnega orodja v znanosti

Bakterija Escherichia coli, ki jo je Theodor Escherich odkril leta 1886, je zaradi svojih lastnosti, kot sta hitra rast in enostavno gojenje v laboratoriju, postala tako popularna v znanosti, da o njej danes vemo več kot o kateremkoli drugem organizmu.

Kje se shranjuje naš spomin?

Delovanje spomina je predmet raziskav že več stoletij. Raziskovalci so prišli do treh pomembnih ugotovitev: 1) spomin je funkcija možganov, ki je ločena od ostalih miselnih sposobnosti, 2) osrednji senčni reženj je odgovoren za dolgoročni spomin ter 3) spomin temelji na več sistemih, ki delujejo v medsebojni povezavi.

Lucy Wills: od kvasnega ekstrakta do folne kisline za bolj zdravo...

Ko je prišla leta 1928 zdravnica Lucy Wills v Indijo, je želela ugotoviti, zakaj toliko žensk tekom nosečnosti trpi za hudo slabokrvnostjo. Izkazalo se je, da lahko namaz iz kvasnega ekstrakta prepreči bolezen, ki se je sicer pogosto izkazala za smrtonosno.

Na učni uspeh pomembno vpliva tudi količina spanca

Pomanjkanje spanca pri otrocih in mladostnikih močno vpliva na njihovo mentalno in fizično zdravje. V ZDA so prestavili čas pričetka pouka na kasnejšo uro in izkazalo se je, da je to pomembno prispevalo k izboljšanju učnega uspeha ter manj izostankom v šoli.

Prekletstvo sekundarnih ciljev v znanosti

Pričakoval bi, da ljudje, ki delajo na področju znanosti, delujejo strogo v službi znanosti. Čista naivnost. Večina se v službi kariere podredi sistemu. Seveda obstajajo izjeme, ki se trudijo ohranjati znanstveno in raziskovalno etiko, a jih trenutni sistem hitro izreže iz znanstveno raziskovalnega kroga, če se vsaj deloma sistemu ne podredijo.

Kaj je vloga znanstvenika/ce v družbi?

Verjetno je pravi čas, da ponovno premislimo, kaj sploh je smisel in pomen znanstvenika/ce v sodobni družbi? Zakaj družba sploh potrebuje znanstvenike?

Ko hiperprodukcija v znanosti postane problem

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.

Od sovražnika do prijatelja: usluge spremenijo našo percepcijo drugih ljudi

Benjamin Franklin je bil prepričan, da si lahko naklonjenost neznanca pridobiš s tem, da ga prosiš za uslugo.

Ustanovljena skupina za prenovo delovanja ARRS

Kot kaže se pripravlja prenova delovanja Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ustanovljena je bila Usmerjevalna skupina za izpopolnjevanje sistema sofinanciranja in spremljanja raziskovalne dejavnosti, ki naj bi pripravila predloge sprememb.

Lubje kalifornijske tise je vir enega izmed najbolj učinkovitih zdravil proti...

Po drugi svetovni vojni so zdravniki začeli opozarjati, da potrebujejo za zdravljenje raka nova zdravila. Analizirali so 15.000 rastlinskih vrst, izmed katerih se je za zanimivo izkazala učinkovina, ki so jo izolirali iz lubja drevesa z imenom pacifiška tisa.

Predlogi za izboljšanje delovanja ARRS

V kratkem tekstu so na strnjen način predstavljena kritična opažanja, ki se nanašajo na disfunkcije v delovanju evalvacijskega sistema na ARRS. Obenem so podane korekcije teh disfunkcij ter predlogi novih (možnih) rešitev.

Dan, ko so izumrli dinozavri

Tole je ena najbolj neverjetnih znanstvenih zgodb, kar sem jih kdaj prebral. Doktorski študent na Univerzi v Kansasu Robert DePalma je kot kaže odkril najdišče, ki kaže potek zadnjega dneva obstoja dinozavrov na Zemlji.