Zapisi o znanosti

Ker so virusi tako majhni, da bi jih tudi z mikroskopom ne moremo videti, so za njihovo zaznavanje razvili posebne metode.

Učenjaki se že stoletja trudijo razumeti pravo naravo Betlehemske zvezde. Je nebo pred dva tisoč leti okrasil svetel komet ali je šlo samo za igro planetov? Morda je nekje v Rimski cesti eksplodirala zvezda? Dokazov in podrobnih namigov o tem božičnem simbolu je v zgodovinskih zapisih malo.

Koordinirana evropska akcija boja proti virusu bi bila seveda dobrodošla, prav tako je smiselna strategija za eliminacijo virusa, a vsi ti predlogi bi morali temeljiti na zanesljivih študijah. Brez novih tehtnih argumentov je nesmiselno ljudi pozivati na nov krog popolne zapore, ker tega ukrepa ne bodo sprejeli, zato je že vnaprej obsojen na neuspeh.

S Klemenom Selakovićem sva se za AIDEA podkast pogovarjala o znanosti med koronakrizo, pomenu filozofije, porastu populizma, zaupanju v cepiva in še marsičem drugem.

Povzetek posveta o vrednotenju raziskovalne dejavnosti, ki je 27. 11. 2020 potekal v organizaciji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Urbain Le Verrier se je leta 1846 s težavo prebijal skozi strani zahtevnih izračunov. Francoski matematik in astronom je želel pojasniti čudno orbito planeta Urana, ki se ni povsem ujemala z napovedmi Newtonove teorije gravitacije. Po mesecih računanja je prišel do spoznanja, da neskladnosti lahko pojasni obstoj neznanega in oddaljenega planeta.

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

Ker kroženje dezinformacij in polresnic kar ne poneha, s čimer se ustvarja veliko zmede, sem pripravil kratek pregled stanja glede kapljic, mask, okužb in odzivov na epidemijo.

Prevedli smo shemo, ki nam je lahko v pomoč pri boljšem razumevanju virusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID19. Na grafu so prikazana obdobja kužnosti in spreminjanje količine virusa v telesu od trenutka okužbe naprej.

Primerjava verjetnostne napovedi razvoja epidemije v Sloveniji za primer, če bi takoj uvedli enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi, in če ne storimo ničesar. Avtor napovedi je Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Mentorica leta 2019 je izmed več kot petdesetih nominirancev s strani več kot sedemdesetih predlagateljev po mnenju petčlanske komisije postala prof. dr. Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Virus SARS-CoV-2 se še vedno kar uspešno širi med nami. Številke sicer še niso kritične, vendar obseg aktivnih okužb iz tedna v teden počasi a vztrajno narašča. Zdi se, kot da gledamo ponovitev dogajanja v mesecu marcu, le da se sedaj vse skupaj odvija bistveno počasneje.

Barvite podobe vesolja so postale nepogrešljive spremljevalke sodobne astronomije. Zdi se, kot da je vesolje velikanska galerija v kateri odkrivamo spektakularne umetnine. Vedno znova pa se pojavlja vprašanje avtentičnosti posnetkov. So to res prave barve?

Zapise in izjave, ki sem jih zadnje čase pripravil za različne medije in novinarje, sem zbral in jih preoblikoval v obliko intervjuja, da se lažje berejo.

Britanska ministrica za znanost Amanda Solloway je imela 14. septembra 2020 odličen govor o razmerah v znanstveno-akademski skupnosti. Navajamo nekaj odlomkov.

Če znanstvene raziskave ostanejo le v ozkem krogu podobno mislečih in niso podvržene široki argumentirani javni kritiki širšega kroga strokovnjakov, lahko začneta družbena moč in zaupanje, ki ga uživa znanost, slabeti. To ni dobro ne za znanost ne za sprejemanje skupnih odločitev v družbi.

V preteklih tednih so lahko naključni obiskovalci spletne strani preko formularja podali svoje mnenje o Kvarkadabri.

Letos sem bila članica Občasnega strokovnega telesa (OST) za Javni razpis za financiranje raziskovalnih projektov za l. 2020 in želim predstaviti lastna opažanja tega izbirnega postopka.

Združenje znanstvenih novinarjev Slovenije obvešča zainteresirano javnost, da namerava v drugi polovici septembra 2020 organizirati javno soočenje vseh, ki so se prijavili na Javni natečaj za zasedbo delovnega mesta direktorja ARRS.