Kvarkadabra

časopis za tolmačenje znanosti

Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel.

Kako opazovati komet C/2020 F3 Neowise?

Zadnje dni lahko na zgodnjem jutranjem nebu opazujete komet desetletja. Če se ozrete proti severovzhodu, boste nad obzorjem opazili svetlo piko. Že s preprostim daljnogledom pa lahko vidite tudi navzgor obrnjen dolg kometov rep.

Opeklinska kirurginja Zora Janžekovič

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Lepo je v naši domovini biti vodja programske skupine

Odločila sem se primerjati uspešnost raziskovalcev pri pridobivanju (so)financiranja projektov s strani ARRS v zadnjih petih letih, pri čemer sem se osredotočila na primerjavo raziskovalcev, ki so vodje programskih skupin in tistih raziskovalcev, ki to niso.

Evropski načrti za naslednji veliki trkalnik

Minuli petek je v CERN-u potekala javna predstavitev načrtov za prihodnost. Predstavitev je bila zaključno dejanje nekajletnega dela velike množice fizikov delcev,...

Pogovor o znanosti med epidemijo

Posnetek pogovora v Mladinskem gledališču: “V času epidemije smo spet začeli poslušati znanost ... Njena izpostavljenost pa je hkrati razkrila marsikatero vprašanje njenega delovanja, vpetosti v družbo in politiko ter njene odgovornosti."

Kdo ima največje možnosti za uspeh na razpisu ARRS?

Kako pri nas vrednotimo kakovost raziskovalnega dela ter katere raziskovalce financiramo, se morda najbolj oprijemljivo pozna pri rezultatih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS. Kdo je hipotetični raziskovalec oz. raziskovalka, ki bi imel na letošnjem razpisu najvišje možnosti za uspeh?

Aleksandra Kornhauser Frazer

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Globalna stavka akademikov proti rasizmu

Skupina akademikov, za sedaj pretežno is S. Amerike in zahodne Evrope, poziva k stavki in ustavitvi vseh akademskih aktivnosti naslednjo sredo, 10....

Skrivnost izbruhov sevanja gama

Kratkotrajni izbruhi sevanja gama, ki prihajajo iz globočin vesolja, vsakodnevno obstreljujejo Zemljo. Človeštvo se njihovega obstoja zaveda že dobrega pol stoletja in danes vemo o njih že zelo veliko, a pred desetletji temu ni bilo tako. Izbruhi, ki so jih odkrili povsem po naključju med hladno vojno, so bili dolgo časa zaviti v tančico skrivnosti in predmet burnih razprav.

Kako glive postajajo naša prihodnost

Glive so trajnostno navdahnjene, zato jih lahko uporabimo pri proizvodnji hrane, zdravil, goriva, embalaže ali oblačil

Marjam Mirzahani – prva dobitnica najvišje nagrade za matematiko

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.

Poljub gravitacije

Harry Collins je 15. septembra 2015 zvečer prejel elektronsko sporočilo s presenetljivo vsebino: detektorja LIGO naj bi zaznala signal gravitacijskih valov. Kot izkušen član znanstvene kolaboracije LIGO se je na obvestilo odzval z zdravo mero dvoma, vseeno pa je pozorno spremljal nadaljnji razvoj dogodkov.

Javno pismo uredništvu Večera

Da bi se v bodoče izognili težavam pri interpretaciji raziskovalnih dosežkov v javnosti, novinarjem ki pokrivajo znanost svetujemo, da poskušajo ob poročanju o dosežkih slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, pridobiti in predstaviti tudi mnenje vsaj enega strokovnjaka, ki ni povezan z raziskavo, o kateri poročajo.

Kaj se dogaja v našem telesu med okužbo z novim koronavirusom?

Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem.

Trije novi ERC projekti

Na zadnjem razpisu projektov za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) so bili uspešni tudi trije raziskovalci iz Slovenije: Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta ter Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožef Stefan.

Celični atlasi – revolucija v medicini

ce so najosnovnejše enote življenja, saj sestavljajo tkiva in organe, iz katerih je zgrajeno telo. Da lahko vzpostavijo in vzdržujejo nekaj tako kompleksnega, kot je telo, morajo obstajati v številnih različicah, pri čemer vsaka od različic izraža svoj nabor genov in se od drugih razlikuje tako po svoji lokaciji kot funkciji.

Kako koronavirus okuži človeško celico?

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.

Kako deluje imunski sistem?

Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost.

Kaj se dogaja v naših možganih, ko poslušamo zgodbe?

Zakaj si človeški možgani zlahka zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo s pomnjenjem nepovezanih podatkov?

O koronavirusu SARS-CoV-2

Dober povzetek bistva v petih minutah in daljše predavanje o koronavirusu SARS-CoV-2 za strokovno javnost na UKC Ljubljana.

Sindikati odgovarjajo vodstvu ARRS

Odgovor sindikatov na javni odgovor članov UO in ZS ARRS na pismo VSS in SVIZ in vnovični poziv k nepotrditvi kandidata za direktorja.

Izjava Komisije za enake možnosti na področju znanosti ob dogajanju na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Oglašanje raziskovalk in raziskovalcev z argumentiranimi kritikami mora biti povod za razmislek o izboljšavah, nikakor pa ne sme biti kaznovano.

Znanstvenik, ki je narisal novo drevo življenja

Verjetno še niste slišali za Carla Woeseja, ki velja za najpomembnejšega biologa dvajsetega stoletja. Leta 1977 je ugotovil, da eno izmed tedaj uveljavljenih temeljnih načel biologije ne drži.

Helena Sočič in začetki biotehnologije v Sloveniji

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

Zakaj ARRS omejuje dostop do ocen raziskovalnih projektov?

Pred nekaj tedni me je na hodniku ustavila starejša kolegica in mi rekla »Veš, tudi sama sem zahtevala dostop do svojih posameznih ocen … zdaj pa me skrbi, da mi bodo to zamerili in ne bom dobila projekta.« Ta izjava pove vse o ugledu, ki ga ARRS uživa med raziskovalci.

Vizija delovanja in razvoja ARRS

Objavljamo Vizijo delovanja in razvoja ARRS (2020 – 2025), ki jo je v okviru svoje kandidature za direktorico agencije za raziskovalno dejavnost pripravila znan. svet. dr. Urša Opara Krašovec.

Sindikati nasprotujejo imenovanju novega-starega direktorja ARRS

Skupna izjava VSS in SVIZ za javnost in poziv ministru za izobraževanje, znanost in šport k zavrnitvi predloga novega-starega direktorja ARRS.

Javni interes pri izbiri direktorja ARRS?

Se je morda kdo vprašal, kako je lahko tako hitra odločitev, da se trenutno stanje na ARRS podaljša še za novih pet let, v javnem interesu?

Yuval Noah Harari – mitične zgodbe za 21. stoletje

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari si je zadnja leta pridobil status vplivnega javnega intelektualca. Njegove knjige podirajo prodajne rekorde, njegovi javni nastopi so zelo dobro obiskani, prav tako se pogosto druži s slavnimi politiki, bogataši in zvezdniki. Čeprav je s svojimi idejami nedvomno osvojil veliko ljudi, pa njegove ideje med znanstveniki niso tako cenjene, nekaterim učenjakom se zdijo celo škodljive in zavajajoče.

Bojan Pretnar: Zakaj potrebujemo intelektualno lastnino?

Znanje v kakršnikoli obliki – invencija, inovacija, (neutelešena) tehnologija – ima v ekonomskem smislu zelo nenavadno lastnost: znanje se pri uporabi ne izrabi. Prav ta lastnost ga najbolj razlikuje od običajnih materialnih dobrin.

Bojan Pretnar: Kaj je patent?

Zgodovinske korenine patenta segajo več kot pol tisočletja nazaj. Doslej najstarejši znani dokument, ki ga lahko štejemo za prvi zakon o patentih, je dekret Beneške republike iz leta 1474, znan kot Parte Veneziana; vseboval je večino načel, ki jih bolj ali manj še danes vsebujejo patentni zakoni povsod po svetu.

Roman Jerala pridobil nov ERC projekt

Kemijski inštitut pridobil nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta za izboljšavo metode urejanja genomov
4,854FansLike
512FollowersFollow
1,983FollowersFollow

Podkast

Zadnje daljše objave