Pisanje in urejanje zapiskov je izjemno pomemben del vsakega študija. Vendar niso vsi pristopi k zapisovanju enako učinkoviti.

Vrednote spoštovanja človekovih pravic, medkulturne strpnosti, univerzalne solidarnosti in argumentiranega javnega soočanja mnenj, ki so temelj Unesca, so zelo pomembne tudi v enaindvajsetem stoletju in nikakor niso samoumevne.

V dogovoru z Univerzo v Ljubljani objavljamo odziv dr. Žige Zaplotnika, dr. Tomaža Zwittra, dr. Matjaža Ličerja, dr. Gregorja Skoka in dr. Tjaše Pogačar na trditve prof. dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb.

Verjetno vsi uporabljamo programe za preverjanje črkovanja, ki nas opozarjajo na morebitne tipkarske napake pri pisanju. Ta priročna orodja so nam v veliko pomoč pri urejanju besedil, vendar ne zmorejo narediti kaj več kot popraviti napačno napisane ali pozabljene črke. Zato smo lahko toliko bolj navdušeni nad novimi jezikovnimi tehnologijami, ki lahko izboljšajo tudi slog in razumljivost napisanega.

Vsak dan iz medijev in od ljudi, ki jih poznamo, slišimo nove pretresljive zgodbe in izvemo na videz pomembne informacije, za katere pa težko na hitro presodimo, ali dejansko držijo. Ali obstaja kakšno univerzalno pravilo, ki bi nam lahko pomagalo ob takšnih dilemah?

Kakšno je razmerje med napredkom znanja in moralnim napredkom družbe?

Molk stroke ob pomembnih temah je problem za družbo.

Kako se konstruktivno pogovarjati in iskati soglasje o skupnem upravljanju družbe, postaja v sodobnih demokratičnih državah vse večji problem. Nove tehnologije so nam lahko pri tem v veliko pomoč, sploh če temeljijo na koristnih izkušnjah in spoznanjih iz preteklosti.