Kvarkadabra

časopis za tolmačenje znanosti

Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel.

Znanost v boju z virusom: cepiva, testi in strategije

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Zakaj znanstveniki molčijo?

Pred natanko letom dni sem napisal sestavek, ki je močno vznemiril tako znanstveno kot tudi splošno javnost. V komentarju 'Koga nagrajuje slovenska znanost?' sem na konkretnem primeru opozoril na zelo hude sistemske težave, v katerih se je zašla znanost v Sloveniji. Kje smo danes, natanko leto dni po objavljeni zgodbi?

O maskah, kapljicah in odzivih na epidemijo

Ker kroženje dezinformacij in polresnic kar ne poneha, s čimer se ustvarja veliko zmede, sem pripravil kratek pregled stanja glede kapljic, mask, okužb in odzivov na epidemijo.

Kdaj smo kužni pri bolezni COVID19?

Prevedli smo shemo, ki nam je lahko v pomoč pri boljšem razumevanju virusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID19. Na grafu so prikazana obdobja kužnosti in spreminjanje količine virusa v telesu od trenutka okužbe naprej.

Projekcije razvoja epidemije v Sloveniji

Primerjava verjetnostne napovedi razvoja epidemije v Sloveniji za primer, če bi takoj uvedli enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi, in če ne storimo ničesar. Avtor napovedi je Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Matematični modeli širjenja epidemije

Za kaj bi se odločili, če bi vam nekdo ponudil možnost izbire med milijonom evrov takoj in tridesetimi zaporednimi dnevi nakazil, ki bi se začela z enim samim centom, nato pa bi se vsak dan podvojila?

Mentorica leta 2019 je postala prof. dr. Kristina Sepčić

Mentorica leta 2019 je izmed več kot petdesetih nominirancev s strani več kot sedemdesetih predlagateljev po mnenju petčlanske komisije postala prof. dr. Kristina Sepčić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Kako zaustaviti širjenje virusa?

Virus SARS-CoV-2 se še vedno kar uspešno širi med nami. Številke sicer še niso kritične, vendar obseg aktivnih okužb iz tedna v teden počasi a vztrajno narašča. Zdi se, kot da gledamo ponovitev dogajanja v mesecu marcu, le da se sedaj vse skupaj odvija bistveno počasneje.

Barve na astronomskih slikah

Barvite podobe vesolja so postale nepogrešljive spremljevalke sodobne astronomije. Zdi se, kot da je vesolje velikanska galerija v kateri odkrivamo spektakularne umetnine. Vedno znova pa se pojavlja vprašanje avtentičnosti posnetkov. So to res prave barve?

Samointervju o novem koronavirusu

Zapise in izjave, ki sem jih zadnje čase pripravil za različne medije in novinarje, sem zbral in jih preoblikoval v obliko intervjuja, da se lažje berejo.

Ludwig Wittgenstein: genialen mislec, ki ni sprejemal kompromisov

Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj.

Čudovit govor britanske ministrice za znanost

Britanska ministrica za znanost Amanda Solloway je imela 14. septembra 2020 odličen govor o razmerah v znanstveno-akademski skupnosti. Navajamo nekaj odlomkov.

O pomenu komuniciranja znanosti

Če znanstvene raziskave ostanejo le v ozkem krogu podobno mislečih in niso podvržene široki argumentirani javni kritiki širšega kroga strokovnjakov, lahko začneta družbena moč in zaupanje, ki ga uživa znanost, slabeti. To ni dobro ne za znanost ne za sprejemanje skupnih odločitev v družbi.

Anketa o zadovoljstvu s Kvarkadabro

V preteklih tednih so lahko naključni obiskovalci spletne strani preko formularja podali svoje mnenje o Kvarkadabri.

Kako poteka ocenjevanje projektov na razpisih ARRS

Letos sem bila članica Občasnega strokovnega telesa (OST) za Javni razpis za financiranje raziskovalnih projektov za l. 2020 in želim predstaviti lastna opažanja tega izbirnega postopka.

Soočenje za mesto direktorja ARRS

Združenje znanstvenih novinarjev Slovenije obvešča zainteresirano javnost, da namerava v drugi polovici septembra 2020 organizirati javno soočenje vseh, ki so se prijavili na Javni natečaj za zasedbo delovnega mesta direktorja ARRS.

Pogovor o znanosti in filozofiji

Posnetek daljšega pogovora v dveh delih o začetkih znanosti, filozofiji, religiji, atomizmu, zavesti, darvinizmu, naravnih katastrofah, kvantni fiziki in še marsičem drugem zanimivem.

Kastni sistem slovenskega programskega financiranja

Menim, da je trenuten kastni sistem programskega financiranja, v katerega je ujeta večina raziskovalcev, potreben prenove. Namesto, da bi bila vloga »stabilnega financiranja« vzpostavljanje zdravega in spodbudnega okolja za slovenske raziskovalce, ki bi bili konkurenčni raziskovalcem v tujini, proizvaja odvisneže od domačega proračuna. Zato menim, da povečanje financiranja znanosti brez sočasne prenove deljenja sredstev ne predstavlja ustrezne rešitve.

Podatki o širjenju virusa kot javno dobro

Pobuda zanesenjakov, ki so jo poimenovali covid-19 sledilnik, brez dvoma velja za enega najboljših in najpomembnejših skupinskih projektov, kar jih je pri nas nastalo v času epidemije.

Zemlji bližnji objekti – nevarnost in priložnost

Kometi in asteroidi so vse prej kot dolgočasne skale, ki plujejo po vesolju. Že en sam takšen objekt lahko uniči vse življenje na Zemlji, po drugi strani pa je možno, da so prav te gmote ledu in kamenja na Zemljo prinesle osnovne gradnike življenja.

Milijonska EU subvencija za zagonsko podjetje štirih raziskovalk

Razvoj aktivne barve oziroma nalepke omogoča preprost nadzor nad segrevanjem občutljivih živil, zato je inovacija nedavno prepričala ocenjevalce evropske komisije, ki so zagonskemu podjetju MyCol dodelili dober milijon evrov subvencije za nadaljnji razvoj.

SARS-CoV-2 na Novi Zelandiji

Nova Zelandija je primer države, v kateri so sprejeli politično odločitev, da bodo sledili mnogim azijskim državam, ki so se odločile za eliminacijo virusa. Tako so ob ničelni pojavnosti novih okužb lahko preživeli tri zimske mesece v vsakdanjosti, ki so je bili vajeni izpred časov pandemije novega koronavirusa.

Kako je potres stresel znanost

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

Javna agencija ali bankomat za izbrance?

Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

Kdo se boji dobrih projektov?

Pisanje 15-stranskega projekta vzame povprečnemu raziskovalcu dober mesec časa, a mu tudi vrhunska ocena ter celo najbolje ocenjen projekt na področju ne zagotavljata financiranja. Zaradi tega menim, da bi lahko razmislili o zmanjšanju zahtevanega obsega prijavne vloge.

O tihih prenašalcih in iskanju cepiva

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Kako opazovati komet C/2020 F3 Neowise?

Zadnje dni lahko na zgodnjem jutranjem nebu opazujete komet desetletja. Če se ozrete proti severovzhodu, boste nad obzorjem opazili svetlo piko. Že s preprostim daljnogledom pa lahko vidite tudi navzgor obrnjen dolg kometov rep.

Lepo je v naši domovini biti vodja programske skupine

Odločila sem se primerjati uspešnost raziskovalcev pri pridobivanju (so)financiranja projektov s strani ARRS v zadnjih petih letih, pri čemer sem se osredotočila na primerjavo raziskovalcev, ki so vodje programskih skupin in tistih raziskovalcev, ki to niso.

Opeklinska kirurginja Zora Janžekovič

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Evropski načrti za naslednji veliki trkalnik

Minuli petek je v CERN-u potekala javna predstavitev načrtov za prihodnost. Predstavitev je bila zaključno dejanje nekajletnega dela velike množice fizikov delcev, ki smo...

Pogovor o znanosti med epidemijo

Posnetek pogovora v Mladinskem gledališču: “V času epidemije smo spet začeli poslušati znanost ... Njena izpostavljenost pa je hkrati razkrila marsikatero vprašanje njenega delovanja, vpetosti v družbo in politiko ter njene odgovornosti."

Kdo ima največje možnosti za uspeh na razpisu ARRS?

Kako pri nas vrednotimo kakovost raziskovalnega dela ter katere raziskovalce financiramo, se morda najbolj oprijemljivo pozna pri rezultatih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS. Kdo je hipotetični raziskovalec oz. raziskovalka, ki bi imel na letošnjem razpisu najvišje možnosti za uspeh?
5,044FansLike
512FollowersFollow
2,157FollowersFollow

Podkast

Objave o COVID-19

Zadnje daljše objave