Kvarkadabra
časopis za tolmačenje znanosti
Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel.
Pomen zmede za ustvarjalnost
Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.
Do enakopravnosti spolov v znanosti nas loči še 38 let
Luke Holman z Univerze v Melbournu je leta 2018 izvedel raziskavo, v kateri je analiziral več kot 9 milijonov znanstvenih člankov, ki so bili med letoma 1991 in 2017 objavljeni v strokovnih revijah na področjih znanosti, tehnologije, inženirskih ved, matematike in medicine. Zanimalo ga je, na katerih področjih so raziskovalci obeh spolov enakovredno zastopani, poleg tega pa je pripravil tudi oceno kdaj naj bi prišlo do izenačenja zastopanosti spolov na izbranih področjih.
Hrvaška postaja pridružena članica CERN-a
Minuli teden sta direktorica CERN-a, Fabiola Gianotti, in hrvaška ministrica za znanost in šolstvo podpisali listino, po kateri bo Hrvaška postala pridružena članica CERN-a...
Odgovor vodstvu ARRS – primer Noč
Ker sem vas opozorila na napake, me poskušate javno diskreditirati. Za doseganje svojih ciljev ste pripravljeni tudi brezsramno lagati in potvarjati dejstva, navkljub temu da vas je moč razkrinkati z enim »klikom«. Sprašujem se, ali res ne razumete, kako poteka korektno ocenjevanje vlog, ali pa zaradi dolgoletnih ustaljenih praks, ki omogočajo tudi ribarjenje v kalnem, tega nočete razumeti.
Tradicionalni posvet Komisije za enake možnosti na področju znanosti
Komisija za enake možnosti na področju znanosti vabi na tradicionalni posvet ob obeležju Dneva žena, ki bo 7. marca 2019 v prostorih MIZŠ. Letošnji posvet bo osredotočen na to, kako doseči, da enkratni ukrepi za povečanje enakopravnosti na akademskih inštitucijah postanejo tudi dolgoročne spremembe.
Zdravnica, ki je na tisoče otrok obvarovala pred nevarnim zdravilom
V desetletjih po drugi svetovni vojni se je rodilo več kot 10.000 otrok s prirojenimi napakami. Izkazalo se je, da je za to odgovorno zdravilo talidomid, ki so ga nosečnice jemale z namenom preprečevanja jutranje slabosti. Le 17 izmed teh otrok se je rodilo v Združenih državah Amerika, za kar je zaslužna uslužbenka ameriškega Zveznega urada za hrano in zdravila Frances Kelsey.
Se možgani odločijo, še preden se odločitve sploh zavemo?
V nadzorni sobi so lahko s spremljanjem aktivnosti možganov že nekaj sekund pred dejanskim pritiskom vedeli, kateri gumb bo oseba pritisnila. In ne le to. Kateri gumb bo oseba pritisnila, so vedeli celo nekaj sekund prej, preden se je oseba po poročanju njene subjektivne izkušnje odločila, ali obrazom na slikah zaupa ali ne.
S spremembo diete do upočasnitve podnebnih sprememb
Raziskovalci so sestavili zdravo trajnostno dieto, ki bi za odraslega človeka v povprečju zagotovila 2,500 kalorij dnevno. Posameznik naj bi zaužil le 14 gramov rdečega mesa na dan, kar znaša približno en hamburger tedensko. Največji delež kalorij (35 %) bi vnesel s polnozrnatimi žiti, npr. rižem, pšenico, koruzo in s krompirjem ter manioko. Poleg tega naj bi užival nenasičene maščobe, mleko, sir, oreščke in veliko sadja ter zelene zelenjave.
Eseji in zgodbe o znanosti
Bullshit Jobs: delovna mesta, namenjena sama sebi
V sodobni družbi so vedno bolj razširjena delovna mesta, ki so sama sebi namen. Ljudje, ki so zaposleni v takšnih službah, praviloma ustvarjajo zgolj videz, da nekaj delajo, čeprav v resnici ne počnejo nič koristnega in družba ne bi bila prav nič na slabšem, če takšnih delovnih mest naenkrat ne bi bilo več.
Komentarji
Odprto pismo vodstvu ARRS – Primer Noč
Vaše kazanje na napake prof. dr. Noča zveni takole: »Prof. dr. Noč je kriv, da programu nismo podaljšali financiranja, saj bi si za prijavo moral vzeti več časa in jo tako izpolniti, da bi bila kljub napakam ocenjevalcev in našemu nevestnemu delu pozitivno ocenjena.«
Zapisi o znanosti
Družina in prijatelji so ključ do dolgega življenja
Vključenost v socialne odnose je ena izmed osnovnih človeških potreb. Številne raziskave so pokazale, da lahko osamljenost poveča smrtnost za vsaj 50 %, kar pomeni, da socialna izključenost bolj škoduje zdravju kot debelost, kajenje in telesna neaktivnost, ki so sicer pogosto omenjeni kot ključni rizični dejavniki.
Eseji in zgodbe o znanosti
Janez Vajkard Valvasor
»Živel imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški, Kraljeva družba te lepo pozdravlja.« S temi besedami je pred dobrimi tristo leti svoje pismo kranjskemu učenjaku začel slavni angleški astronom Edmond Halley.
Zapisi o znanosti
Kako hitro potujejo živčni impulzi?
Kako hitro potujejo živčni impulzi po našem teles? Kako hitro mislimo, čutimo in se odzivamo?
Eseji in zgodbe o znanosti
Mladi profesor, ki je uredil svet
Periodni sistem elementov, ki ga je Dimitrij Mendelejev odkril med pisanjem učbenika pred natanko 150 leti, velja ne le za temelj kemije, ampak tudi za eno izmed v splošni javnosti najbolj prepoznavnih podob iz sveta znanosti.
Novice
Poljudna matematična predavanja
Na Fakulteti za matematiko in fiziko bodo tudi v letu 2019 nadaljevali s ciklom poljudnih predavanj iz matematike. Predavanja so namenjena bodočim študentom, dijakom,...
Odlomki iz knjig
Frank Herbert: Peščeni planet
Odlomek iz romana Peščeni planet, ki ga je napisal Frank Herbert in je pravkar izšel v slovenskem prevodu Igorja Harba pri založbi Sanje.
Novice
Ocena raziskovalnega programa, ki ga je vodil kardiolog Marko Noč
Odločitev ARRS, da ukine financiranje raziskovalnemu programu Nujna stanja v medicini, ki ga je vodil kardiolog Marko Noč, je v širši javnosti...
Zapisi o znanosti
Mendelejev ali Meyer: kdo je odkril periodni sistem?
Mendelejev in Meyer sta neodvisno objavila periodni sistem, v katerem sta elemente razvrstila glede na njihovo atomsko maso.
Zapisi o znanosti
S čuječnostjo do boljšega zdravja
Čuječnost (angl. mindfulness) je posebno stanje osredotočenosti oziroma način zavedanja svojega doživljanja. Mnoge klinične študije kažejo, da redno prakticiranje čuječnosti zmanjšuje stres, anksioznost, depresijo, kronične bolečine, znižuje krvni tlak in celo izboljša spomin ter poveča koncentracijo.
Novice
Študija slovenskega raziskovalnega in inovacijskega sistema
Skupina mednarodnih ekspertov Evropske komisije, ki jo je vodil prof. dr. Gonzalo Leon, je preučila naš raziskovalni in inovacijski sistem in pripravila...
Novice
Javna predstavitev mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora Republike Slovenije organizira JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ O pomenu znanosti, raziskav in inovacij za...
Zapisi o znanosti
Novoletno darilo bralkam in bralcem!
Bralkam in bralcem Kvarkadabre želimo srečno in uspešno novo leto 2019! Za vas in za vse vaše znance in prijatelje po svetu smo...
Zapisi o znanosti
Santiago Ramon y Cajal, uporniški oče nevroznanosti
Leta 1998 je v vesolje poletelo vesoljsko plovilo Kolumbija, na katerem so tekom 16-dnevne odprave raziskovali vpliv manjše sile težnosti na živčni...
Eseji in zgodbe o znanosti
Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji
Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku...
Eseji in zgodbe o znanosti
Vzhod Zemlje nad obzorjem Lune
Mineva natanko pol stoletja od nastanka fotografije, ki je pomembno vplivala na samopodobo človeštva. Na božični večer leta 1968 so Frank Borman,...
Zapisi o znanosti
Mednarodni linearni pospeševalnik
Svetovna skupnost fizikov visokih energij v kratkem pričakuje odločitev o nadaljnji gradnji velikih pospeševalnikov. V igri je nekaj različnih možnosti:
Zapisi o znanosti
Mikroorganizmi v črevesju vplivajo na naše razpoloženje
Črevesje ima lasten živčni sistem, t.i. enterični živčni sistem, ki ga nekateri poimenujejo kar drugi možgani. Raziskovalci so pokazali, da ne komunicirajo...
Komentarji
Javno pismo znanstvenikov, dobitnikov projektov ERC
Spoštovani gospod predsednik vlade RS, uvrstitev najboljše slovenske univerze med 500 najboljših na šanghajski lestvici ni nekaj, na kar bi lahko bili posebej ponosni. Še...
Trači iz sveta znanosti
David Attenborough: Usoda civilizacije je v vaših rokah
Avtor mnogih čudovitih dokumentarcev o naravi in planetu David Attenborough je delegate na konferenci Združenih narodov o podnebju nagovoril z alarmantnim sporočilom: "Če ne...
Eseji in zgodbe o znanosti
Manj znana intelektualna zgodovina Slovenije: Lambert von Pantz in Ana Mayer-Kansky
Ko so postajale gorenjske fužine v 19. stoletju postopoma vedno bolj zastarele, se je pojavila potreba po njihovi tehnološki posodobitvi. Da bi izpeljali nujno...
Zapisi o znanosti
Japonski znanstvenik, ki je odkril več kot 150 zdravil
Japonski znanstvenik Hamao Umezawa (1914–1986) je skupaj s sodelavci odkril več kot 70 antibiotikov, 40 kemoterapevtikov, 50 inhibitorjev encimov ter mnoge modulatorje imunskega sistema....
Komentarji
Vito Turk: Slovenija je zapravila znanstvene in razvojne priložnosti ter pristala na dnu EU – kako naprej
V zborniku razprav »Za družbeno odgovornost« (2018), ki je pred kratkim izšel pri založbi Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, v prispevku z...