Kvarkadabra

časopis za tolmačenje znanosti

Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel.

Kratka zgodovina slovenščine v znanosti

Milan Vidmar, eden prvih profesorjev Univerze v Ljubljani, je v svojih Spominih opisal Ljubljano, kakršna je bila v času njegove mladosti. Danes se malokdo sploh še zaveda, da so imele ljubljanske ulice tedaj imena na tablicah izpisana le v nemščini, prav tako je: »v tistih časih vsa 'boljša' slovenska Ljubljana govorila neki mešani slovensko-nemški jezik«.

Munchausnov sindrom in bolniki, ki so odlični igralci

Bolniki z Munchausnovim sindromom najpogosteje simulirajo simptome kot so bolečine v prsih, trebušne bolečine, bruhanje, driska, slabokrvnost in nizek krvni sladkor. Poleg tega pogosto jedo pokvarjeno hrano, si injicirajo inzulin, poškodujejo kožo ter uživajo preveč ali premalo predpisanih zdravil, vse z namenom, da bi povzročili simptome bolezni.

S pomočjo morskih prašičkov do prvega zdravila za duševne bolezni

Psihiater John Cade je med vojnim ujetništvom, ko je bil vodja psihiatrične sekcije zapora, opazil, da se določeni zaporniki nenavadno obnašajo in njegova prva misel je bila, da je morda za to odgovoren toksin, ki se iz telesa izloči z urinom. Začel je beležiti vse, kar so ujetniki zaužili in kmalu povezal simptome bolezni s pomanjkanjem izbranih hranil v prehrani. To mu je dalo misliti, da bi se lahko tudi razlog za duševne bolezni skrival v pomanjkanju ali višku določene snovi v telesu.

Razsvetljenstvo za 21. stoletje

Čeprav so bili razsvetljenski misleci prepričani, da razumsko delovanje ljudi zavirajo predvsem lažne ideje in zmotna prepričanja, je človeštvo v naslednjih stoletjih spoznalo, da le večja izobraženost in lažji pristop do znanja nista dovolj, da se tudi dobro izobraženi ljudje ne bi še vedno nespametno odločali.

Jeziki znanosti skozi zgodovino

Danes so skoraj vsa poročila o novih znanstvenih odkritjih objavljena v angleščini. A takšno stanje bi se zdelo učenjakom, ki so delovali v 19. in v prvi polovici 20. stoletja, zelo nenavadno. Pred stoletjem in več je bilo namreč jezikov, v katerih so znanstveniki pisali svoje razprave in medsebojno komunicirali, bistveno več. Učenjaki so sledili novim znanstvenim objavam vsaj v nemščini, francoščini in angleščini.

Vojaška zmaga nad malarijo

Malarija je bila pogosto usodna tudi za prebivalce južnih provinc Kitajske, zato je Mao kljub kulturni revoluciji odobril “Projekt 523”. Program, ki je bil označen za državno skrivnost, je dobil ime po datumu prvega srečanja (23. maj 1967), na katerem se je zbralo približno 600 znanstvenikov.

Tobačna podjetja in popularizacija sladkih pijač med otroci

Dve največji ameriški tobačni podjetji sta v 60. letih dvajsetega stoletja z namenom, da bi diverzificirali svoje imetje, pričeli kupovati različne znamke sladkih pijač. Od ostalih proizvajalcev sladkih pijač sta se razlikovali po tem, da je bil njun cilj popularizirati sladke pijače med otroci.

Kako lahko strah pred GSO pomaga pri razvoju zdravila za gensko terapijo

Metode, ki so jih znanstveniki razvili za določanje količine gensko spremenjenih organizmov v živilih, niso uporabne le za namen nadzora nad GSO. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane so nedavno prav zato, ker imajo bogate izkušnje na področju metod za določanje količine GSO v živilih in krmi, sodelovali pri razvoju procesov za proizvodnjo trenutno najdražjega zdravila na svetu.

Kako premagati velemojstra?

V zadnjih desetletjih se je vzpostavilo prepričanje, da morajo otroci že zelo zgodaj začeti trenirati šport, vaditi glasbeni inštrument ali se ukvarjati s kako drugo veščino, da lahko postanejo vrhunski mojstri. V dejavnostih, v katerih so pravila natančno določena in se ne spreminjajo, lahko z nabiranjem izkušenj in sistematično vadbo zelo veliko dosežemo. Žal pa na področjih, na katerih pravila niso jasna oziroma se celo spreminjajo, zgolj redna sistematična vadba praviloma ne prinaša rezultatov.

Vzpon in padec dinozavrov

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso znali ugotoviti, kateri živalski vrsti so pripadali.

Angela Piskernik – prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

»S svojo postavo, nasmejanim licem in vencem las okoli glave je zbudila mojo pozornost. Ne da bi zapazila, sem ji izmaknil indeks, prebral ime in rojstni kraj in tako sklepal, da utegne biti Slovenka.« S temi besedami je svoje prvo srečanje z Ángelo Piskernik opisal njen sošolec na dunajski univerzi fizik Lavo Čermelj. Študij je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.

Kratka zgodovina znanosti v Sloveniji

Samostojna država, v kateri lahko suvereno odločamo o svoji usodi, prinaša tudi veliko odgovornost. Naloga znanosti je, da zelo jasno pove, kakšne bodo posledice naših dejanj. Javno angažiranje znanstvenikov je v demokratični družbi izjemno pomembno.

Claudia Schiffer v banji, polni zrnatega sira in palača spomina

Najprej si moramo zamisliti prostor, ki ga dobro poznamo in si ga zlahka predstavljamo. To je naša palača spomina. Nato z določeno sobo ali predmetom v palači spomina povežemo predmete ali informacije, ki si jih moramo zapomniti. Pri tem je pomembno, da s predmetom povežemo čim več podrobnosti.

Insekticid DDT in lekcija o poseganju človeka v okolje

Ameriška vojska je med drugo svetovno vojno svojim vojakom naročila, naj se z insekticidom DDT namažejo po telesu in ga posujejo tudi po spalnih vrečah. S tem naj bi preprečili stik z bolhami, ušmi in komarji, ki so prenašalci nalezljivih bolezni. Dvajset let pozneje je Rachel Carson v knjigi Tiha pomlad razkrila, da DDT močno škoduje okolju in uporaba insekticida, ki je nekoč veljal za čudežno zaščitno sredstvo pred nalezljivimi boleznimi, je bila leta 1972 prepovedana.

Anton Peterlin in napeta zgodba o začetkih fizike v Sloveniji

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Dr. Ana Mayer Kansky – znanstvenica in podjetnica

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Bakterija Escherichia coli: od povzročiteljice bolezni do pomembnega orodja v znanosti

Bakterija Escherichia coli, ki jo je Theodor Escherich odkril leta 1886, je zaradi svojih lastnosti, kot sta hitra rast in enostavno gojenje v laboratoriju, postala tako popularna v znanosti, da o njej danes vemo več kot o kateremkoli drugem organizmu.

Maks Samec, začetnik kemije v Sloveniji

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Kje se shranjuje naš spomin?

Delovanje spomina je predmet raziskav že več stoletij. Raziskovalci so prišli do treh pomembnih ugotovitev: 1) spomin je funkcija možganov, ki je ločena od ostalih miselnih sposobnosti, 2) osrednji senčni reženj je odgovoren za dolgoročni spomin ter 3) spomin temelji na več sistemih, ki delujejo v medsebojni povezavi.

Lucy Wills: od kvasnega ekstrakta do folne kisline za bolj zdravo nosečnost

Ko je prišla leta 1928 zdravnica Lucy Wills v Indijo, je želela ugotoviti, zakaj toliko žensk tekom nosečnosti trpi za hudo slabokrvnostjo. Izkazalo se je, da lahko namaz iz kvasnega ekstrakta prepreči bolezen, ki se je sicer pogosto izkazala za smrtonosno.

Na učni uspeh pomembno vpliva tudi količina spanca

Pomanjkanje spanca pri otrocih in mladostnikih močno vpliva na njihovo mentalno in fizično zdravje. V ZDA so prestavili čas pričetka pouka na kasnejšo uro in izkazalo se je, da je to pomembno prispevalo k izboljšanju učnega uspeha ter manj izostankom v šoli.

Prekletstvo sekundarnih ciljev v znanosti

Pričakoval bi, da ljudje, ki delajo na področju znanosti, delujejo strogo v službi znanosti. Čista naivnost. Večina se v službi kariere podredi sistemu. Seveda obstajajo izjeme, ki se trudijo ohranjati znanstveno in raziskovalno etiko, a jih trenutni sistem hitro izreže iz znanstveno raziskovalnega kroga, če se vsaj deloma sistemu ne podredijo.

Kdo je bil Leonardo da Vinci?

Leonardova ključna inovacija je bila, da je v sam proces nastajanja slike že vključil tudi opazovalca. Slika ni preprosto čim boljši posnetek narave, ampak upošteva specifičnosti človeške čutne zaznave.

Davčni uradnik, ki postavi temelje sodobni kemiji

Antoine-Laurent de Lavoisier je bil po izobrazbi pravnik, služboval pa je kot eden izmed kraljevih svetovalcev za pobiranje davkov, zaradi česar je imel dobro plačo in bil kar premožen. Njegova prava strast pa niso bili davki, ampak kemija. Vsak dan je pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Na osnovi odkritja kisika je dokončno ovrgel teorijo o štirih elementih kot gradnikih materije, ki je veljala skoraj 2000 let.

Ko hiperprodukcija v znanosti postane problem

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.

Ustanovljena skupina za prenovo delovanja ARRS

Kot kaže se pripravlja prenova delovanja Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ustanovljena je bila Usmerjevalna skupina za izpopolnjevanje sistema sofinanciranja in spremljanja raziskovalne dejavnosti, ki naj bi pripravila predloge sprememb.

Lubje kalifornijske tise je vir enega izmed najbolj učinkovitih zdravil proti raku

Po drugi svetovni vojni so zdravniki začeli opozarjati, da potrebujejo za zdravljenje raka nova zdravila. Analizirali so 15.000 rastlinskih vrst, izmed katerih se je za zanimivo izkazala učinkovina, ki so jo izolirali iz lubja drevesa z imenom pacifiška tisa.
3,386osebam je všečVšečkaj
380sledilcevSledi
89sledilcevSledi
1,767sledilcevSledi