Zgolj boljše informiranje ne bo odpravilo zadržanosti do cepljenja. Pomembno je, da ljudi na cepljenje vabimo na način, da v njihovih glavah ne prihaja do kognitivne disonance oziroma da njihova identiteta in življenjski stil s povabilom na cepljenje nista ogrožena.

Predsodki so nevarnejši v okoljih, v katerih smo prepričani, da imajo dejansko težo le racionalni argumenti.

Hubblovo globoko polje bo v zgodovini zapisano kot eden izmed velikih dosežkov moderne astronomije. Včasih sta za veliko odkritje poleg vizije potrebna tudi pogum in pripravljenost na neuspeh.

Čeprav je znanost sinonim za prihodnost, o njenem razvoju skorajda nikoli ne razpravljamo. Nekako kar predpostavljamo, da bo znanstvena metoda avtomatsko delovala enako dobro tudi v prihodnje. Toda ali ta predpostavka dejansko drži?

Traktat z naslovom Problem povečevanja človeške energije s posebnim ozirom na pridobivanje energije Sonca, ki je na voljo v slovenskem prevodu, je Nikola Tesla objavil leta 1900 v junijski številki Century Magazine.

Za spodbujanje cepljenja je pomembno, da pridejo spodbude do tistih, ki še niso odločeni, iz čim več različnih koncev. Pri odločanju za cepljenje gre namreč bolj kot za pojasnjevanje in soočanje argumentov za vprašanje zaupanja in vsi pač ne zaupamo istim avtoritetam.

V sestavku obravnavamo dejavnike, ki so pomembno vplivali na razvoj lokalne znanstvene skupnosti. Posebej izpostavimo: prenos akademske avtoritete od znanstvenih elit na algoritme, vzpostavitev tračnic za izvedbo akademskih karier, vznik nove znanstvene aristokracije ter razmah ideologije »odlične znanosti«.

Postopek proizvodnje posamezne serije cepiva mRNK traja pri podjetju Pfizer približno dva meseca, pri čemer poudarjajo, da je več kot polovica časa namenjena analizi kakovosti in čistosti vmesnih produktov ter končnega izdelka.