Kvarkadabra

časopis za tolmačenje znanosti

Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti njen smisel.

Ángela Piskernik – prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

»S svojo postavo, nasmejanim licem in vencem las okoli glave je zbudila mojo pozornost. Ne da bi zapazila, sem ji izmaknil indeks, prebral ime in rojstni kraj in tako sklepal, da utegne biti Slovenka.« S temi besedami je svoje prvo srečanje z Ángelo Piskernik opisal njen sošolec na dunajski univerzi fizik Lavo Čermelj. Študij je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.

Kratka zgodovina znanosti v Sloveniji

Samostojna država, v kateri lahko suvereno odločamo o svoji usodi, prinaša tudi veliko odgovornost. Naloga znanosti je, da zelo jasno pove, kakšne bodo posledice naših dejanj. Javno angažiranje znanstvenikov je v demokratični družbi izjemno pomembno.

Claudia Schiffer v banji, polni zrnatega sira in palača spomina

Najprej si moramo zamisliti prostor, ki ga dobro poznamo in si ga zlahka predstavljamo. To je naša palača spomina. Nato z določeno sobo ali predmetom v palači spomina povežemo predmete ali informacije, ki si jih moramo zapomniti. Pri tem je pomembno, da s predmetom povežemo čim več podrobnosti.

Insekticid DDT in lekcija o poseganju človeka v okolje

Ameriška vojska je med drugo svetovno vojno svojim vojakom naročila, naj se z insekticidom DDT namažejo po telesu in ga posujejo tudi po spalnih vrečah. S tem naj bi preprečili stik z bolhami, ušmi in komarji, ki so prenašalci nalezljivih bolezni. Dvajset let pozneje je Rachel Carson v knjigi Tiha pomlad razkrila, da DDT močno škoduje okolju in uporaba insekticida, ki je nekoč veljal za čudežno zaščitno sredstvo pred nalezljivimi boleznimi, je bila leta 1972 prepovedana.

Anton Peterlin in napeta zgodba o začetkih fizike v Sloveniji

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Dr. Ana Mayer Kansky – znanstvenica in podjetnica

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Bakterija Escherichia coli: od povzročiteljice bolezni do pomembnega orodja v znanosti

Bakterija Escherichia coli, ki jo je Theodor Escherich odkril leta 1886, je zaradi svojih lastnosti, kot sta hitra rast in enostavno gojenje v laboratoriju, postala tako popularna v znanosti, da o njej danes vemo več kot o kateremkoli drugem organizmu.

Maks Samec, začetnik kemije v Sloveniji

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Kje se shranjuje naš spomin?

Delovanje spomina je predmet raziskav že več stoletij. Raziskovalci so prišli do treh pomembnih ugotovitev: 1) spomin je funkcija možganov, ki je ločena od ostalih miselnih sposobnosti, 2) osrednji senčni reženj je odgovoren za dolgoročni spomin ter 3) spomin temelji na več sistemih, ki delujejo v medsebojni povezavi.

Lucy Wills: od kvasnega ekstrakta do folne kisline za bolj zdravo nosečnost

Ko je prišla leta 1928 zdravnica Lucy Wills v Indijo, je želela ugotoviti, zakaj toliko žensk tekom nosečnosti trpi za hudo slabokrvnostjo. Izkazalo se je, da lahko namaz iz kvasnega ekstrakta prepreči bolezen, ki se je sicer pogosto izkazala za smrtonosno.

Na učni uspeh pomembno vpliva tudi količina spanca

Pomanjkanje spanca pri otrocih in mladostnikih močno vpliva na njihovo mentalno in fizično zdravje. V ZDA so prestavili čas pričetka pouka na kasnejšo uro in izkazalo se je, da je to pomembno prispevalo k izboljšanju učnega uspeha ter manj izostankom v šoli.

Prekletstvo sekundarnih ciljev v znanosti

Pričakoval bi, da ljudje, ki delajo na področju znanosti, delujejo strogo v službi znanosti. Čista naivnost. Večina se v službi kariere podredi sistemu. Seveda obstajajo izjeme, ki se trudijo ohranjati znanstveno in raziskovalno etiko, a jih trenutni sistem hitro izreže iz znanstveno raziskovalnega kroga, če se vsaj deloma sistemu ne podredijo.

Kdo je bil Leonardo da Vinci?

Leonardova ključna inovacija je bila, da je v sam proces nastajanja slike že vključil tudi opazovalca. Slika ni preprosto čim boljši posnetek narave, ampak upošteva specifičnosti človeške čutne zaznave.

Davčni uradnik, ki postavi temelje sodobni kemiji

Antoine-Laurent de Lavoisier je bil po izobrazbi pravnik, služboval pa je kot eden izmed kraljevih svetovalcev za pobiranje davkov, zaradi česar je imel dobro plačo in bil kar premožen. Njegova prava strast pa niso bili davki, ampak kemija. Vsak dan je pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Na osnovi odkritja kisika je dokončno ovrgel teorijo o štirih elementih kot gradnikih materije, ki je veljala skoraj 2000 let.

Ko hiperprodukcija v znanosti postane problem

Raziskovalne skupine so se primorane obnašati kot podjetja, pri katerih je končni cilj zagotoviti financiranje za nadaljevanje raziskovalnega dela, namesto da bi bil cilj kakovost znanstvenega dela. Čeprav je določena mera konkurence v znanosti zaželena, se trenutni trend nevarno nagiba na stran hiperkompeticije.

Ustanovljena skupina za prenovo delovanja ARRS

Kot kaže se pripravlja prenova delovanja Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ustanovljena je bila Usmerjevalna skupina za izpopolnjevanje sistema sofinanciranja in spremljanja raziskovalne dejavnosti, ki naj bi pripravila predloge sprememb.

Lubje kalifornijske tise je vir enega izmed najbolj učinkovitih zdravil proti raku

Po drugi svetovni vojni so zdravniki začeli opozarjati, da potrebujejo za zdravljenje raka nova zdravila. Analizirali so 15.000 rastlinskih vrst, izmed katerih se je za zanimivo izkazala učinkovina, ki so jo izolirali iz lubja drevesa z imenom pacifiška tisa.

Predlogi za izboljšanje delovanja ARRS

V kratkem tekstu so na strnjen način predstavljena kritična opažanja, ki se nanašajo na disfunkcije v delovanju evalvacijskega sistema na ARRS. Obenem so podane korekcije teh disfunkcij ter predlogi novih (možnih) rešitev.

Dan, ko so izumrli dinozavri

Tole je ena najbolj neverjetnih znanstvenih zgodb, kar sem jih kdaj prebral. Doktorski študent na Univerzi v Kansasu Robert DePalma je kot kaže odkril najdišče, ki kaže potek zadnjega dneva obstoja dinozavrov na Zemlji.

Denis Diderot in projekt razsvetljenske Enciklopedije

Razsvetljenstvo je bilo obdobje, ko so učenjaki nova znanstvena dognanja iz ozkega kroga strokovnjakov poskušali prenesti tudi v širši javni prostor. V jedru tovrstnih prizadevanj je bila priprava obsežne Enciklopedije, v kateri so nameravali na razumljiv in pregleden način povzeti vso takrat dostopno vednost. Ključna oseba pri pisanju Enciklopedije je bil Denis Diderot.

Pomen zmede za ustvarjalnost

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.

Do enakopravnosti spolov v znanosti nas loči še 38 let

Luke Holman z Univerze v Melbournu je leta 2018 izvedel raziskavo, v kateri je analiziral več kot 9 milijonov znanstvenih člankov, ki so bili med letoma 1991 in 2017 objavljeni v strokovnih revijah na področjih znanosti, tehnologije, inženirskih ved, matematike in medicine. Zanimalo ga je, na katerih področjih so raziskovalci obeh spolov enakovredno zastopani, poleg tega pa je pripravil tudi oceno kdaj naj bi prišlo do izenačenja zastopanosti spolov na izbranih področjih.

Odgovor vodstvu ARRS – primer Noč

Ker sem vas opozorila na napake, me poskušate javno diskreditirati. Za doseganje svojih ciljev ste pripravljeni tudi brezsramno lagati in potvarjati dejstva, navkljub temu da vas je moč razkrinkati z enim »klikom«. Sprašujem se, ali res ne razumete, kako poteka korektno ocenjevanje vlog, ali pa zaradi dolgoletnih ustaljenih praks, ki omogočajo tudi ribarjenje v kalnem, tega nočete razumeti.

Tradicionalni posvet Komisije za enake možnosti na področju znanosti

Komisija za enake možnosti na področju znanosti vabi na tradicionalni posvet ob obeležju Dneva žena, ki bo 7. marca 2019 v prostorih MIZŠ. Letošnji posvet bo osredotočen na to, kako doseči, da enkratni ukrepi za povečanje enakopravnosti na akademskih inštitucijah postanejo tudi dolgoročne spremembe.

Zdravnica, ki je na tisoče otrok obvarovala pred nevarnim zdravilom

V desetletjih po drugi svetovni vojni se je rodilo več kot 10.000 otrok s prirojenimi napakami. Izkazalo se je, da je za to odgovorno zdravilo talidomid, ki so ga nosečnice jemale z namenom preprečevanja jutranje slabosti. Le 17 izmed teh otrok se je rodilo v Združenih državah Amerika, za kar je zaslužna uslužbenka ameriškega Zveznega urada za hrano in zdravila Frances Kelsey.

Se možgani odločijo, še preden se odločitve sploh zavemo?

V nadzorni sobi so lahko s spremljanjem aktivnosti možganov že nekaj sekund pred dejanskim pritiskom vedeli, kateri gumb bo oseba pritisnila. In ne le to. Kateri gumb bo oseba pritisnila, so vedeli celo nekaj sekund prej, preden se je oseba po poročanju njene subjektivne izkušnje odločila, ali obrazom na slikah zaupa ali ne.

S spremembo diete do upočasnitve podnebnih sprememb

Raziskovalci so sestavili zdravo trajnostno dieto, ki bi za odraslega človeka v povprečju zagotovila 2,500 kalorij dnevno. Posameznik naj bi zaužil le 14 gramov rdečega mesa na dan, kar znaša približno en hamburger tedensko. Največji delež kalorij (35 %) bi vnesel s polnozrnatimi žiti, npr. rižem, pšenico, koruzo in s krompirjem ter manioko. Poleg tega naj bi užival nenasičene maščobe, mleko, sir, oreščke in veliko sadja ter zelene zelenjave.
3,337osebam je všečVšečkaj
321sledilcevSledi
88sledilcevSledi
1,746sledilcevSledi