Kvarkadabra

Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj.

Britanska ministrica za znanost Amanda Solloway je imela 14. septembra 2020 odličen govor o razmerah v znanstveno-akademski skupnosti. Navajamo nekaj odlomkov.

Če znanstvene raziskave ostanejo le v ozkem krogu podobno mislečih in niso podvržene široki argumentirani javni kritiki širšega kroga strokovnjakov, lahko začneta družbena moč in zaupanje, ki ga uživa znanost, slabeti. To ni dobro ne za znanost ne za sprejemanje skupnih odločitev v družbi.

V preteklih tednih so lahko naključni obiskovalci spletne strani preko formularja podali svoje mnenje o Kvarkadabri.

Letos sem bila članica Občasnega strokovnega telesa (OST) za Javni razpis za financiranje raziskovalnih projektov za l. 2020 in želim predstaviti lastna opažanja tega izbirnega postopka.

Združenje znanstvenih novinarjev Slovenije obvešča zainteresirano javnost, da namerava v drugi polovici septembra 2020 organizirati javno soočenje vseh, ki so se prijavili na Javni natečaj za zasedbo delovnega mesta direktorja ARRS.

Posnetek daljšega pogovora v dveh delih o začetkih znanosti, filozofiji, religiji, atomizmu, zavesti, darvinizmu, naravnih katastrofah, kvantni fiziki in še marsičem drugem zanimivem.

Menim, da je trenuten kastni sistem programskega financiranja, v katerega je ujeta večina raziskovalcev, potreben prenove. Namesto, da bi bila vloga »stabilnega financiranja« vzpostavljanje zdravega in spodbudnega okolja za slovenske raziskovalce, ki bi bili konkurenčni raziskovalcem v tujini, proizvaja odvisneže od domačega proračuna. Zato menim, da povečanje financiranja znanosti brez sočasne prenove deljenja sredstev ne predstavlja ustrezne rešitve.

Pobuda zanesenjakov, ki so jo poimenovali covid-19 sledilnik, brez dvoma velja za enega najboljših in najpomembnejših skupinskih projektov, kar jih je pri nas nastalo v času epidemije.

Kometi in asteroidi so vse prej kot dolgočasne skale, ki plujejo po vesolju. Že en sam takšen objekt lahko uniči vse življenje na Zemlji, po drugi strani pa je možno, da so prav te gmote ledu in kamenja na Zemljo prinesle osnovne gradnike življenja.

Razvoj aktivne barve oziroma nalepke omogoča preprost nadzor nad segrevanjem občutljivih živil, zato je inovacija nedavno prepričala ocenjevalce evropske komisije, ki so zagonskemu podjetju MyCol dodelili dober milijon evrov subvencije za nadaljnji razvoj.

Nova Zelandija je primer države, v kateri so sprejeli politično odločitev, da bodo sledili mnogim azijskim državam, ki so se odločile za eliminacijo virusa. Tako so ob ničelni pojavnosti novih okužb lahko preživeli tri zimske mesece v vsakdanjosti, ki so je bili vajeni izpred časov pandemije novega koronavirusa.

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) so pravkar objavili rezultate edinega razpisa pri nas, ki podpira dejavnosti s področja komuniciranja ali po naše “promocije” znanosti.

Pisanje 15-stranskega projekta vzame povprečnemu raziskovalcu dober mesec časa, a mu tudi vrhunska ocena ter celo najbolje ocenjen projekt na področju ne zagotavljata financiranja. Zaradi tega menim, da bi lahko razmislili o zmanjšanju zahtevanega obsega prijavne vloge.

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Zadnje dni lahko na zgodnjem jutranjem nebu opazujete komet desetletja. Če se ozrete proti severovzhodu, boste nad obzorjem opazili svetlo piko. Že s preprostim daljnogledom pa lahko vidite tudi navzgor obrnjen dolg kometov rep.

Odločila sem se primerjati uspešnost raziskovalcev pri pridobivanju (so)financiranja projektov s strani ARRS v zadnjih petih letih, pri čemer sem se osredotočila na primerjavo raziskovalcev, ki so vodje programskih skupin in tistih raziskovalcev, ki to niso.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Minuli petek je v CERN-u potekala javna predstavitev načrtov za prihodnost. Predstavitev je bila zaključno dejanje nekajletnega dela velike množice fizikov delcev,...

Posnetek pogovora v Mladinskem gledališču: “V času epidemije smo spet začeli poslušati znanost ... Njena izpostavljenost pa je hkrati razkrila marsikatero vprašanje njenega delovanja, vpetosti v družbo in politiko ter njene odgovornosti."

Kako pri nas vrednotimo kakovost raziskovalnega dela ter katere raziskovalce financiramo, se morda najbolj oprijemljivo pozna pri rezultatih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS. Kdo je hipotetični raziskovalec oz. raziskovalka, ki bi imel na letošnjem razpisu najvišje možnosti za uspeh?

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Skupina akademikov, za sedaj pretežno is S. Amerike in zahodne Evrope, poziva k stavki in ustavitvi vseh akademskih aktivnosti naslednjo sredo, 10....