Domov OZNAKE Biologija

Oznaka: biologija

Kaj je življenje?

Biolog in Nobelov nagrajenec Paul Nurse v kratkem videoposnetku razpravlja o tem, kako opredeliti življenje.

Invazivne nutrije

Od ljubkih glodavcev do ekološke grožnje na Ljubljanskem barju.

Rosalind Franklin pod Vršičem

Obraz Ajdovske deklice je točno nad glavo Rosalind Franklin, fotografijo pa je najverjetneje posnel Dušan Hadži sredi maja leta 1952.

Nov mehanizem določanja spola

Zakaj sta pri podganah Tokudaia osimensis prisotna oba spola, čeprav imajo vsi predstavniki te vrste le en kromosom X?

Vibracijska krajina

Odkrivanje skritega sveta sporazumevanja s tresljaji.

Celični atlasi – revolucija v medicini

ce so najosnovnejše enote življenja, saj sestavljajo tkiva in organe, iz katerih je zgrajeno telo. Da lahko vzpostavijo in vzdržujejo nekaj tako kompleksnega, kot je telo, morajo obstajati v številnih različicah, pri čemer vsaka od različic izraža svoj nabor genov in se od drugih razlikuje tako po svoji lokaciji kot funkciji.

Znanstvenik, ki je narisal novo drevo življenja

Verjetno še niste slišali za Carla Woeseja, ki velja za najpomembnejšega biologa dvajsetega stoletja. Leta 1977 je ugotovil, da eno izmed tedaj uveljavljenih temeljnih načel biologije ne drži.

Helena Sočič in začetki biotehnologije v Sloveniji

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

Angela Piskernik (1886-1967)

»S svojo postavo, nasmejanim licem in vencem las okoli glave je zbudila mojo pozornost. Ne da bi zapazila, sem ji izmaknil indeks, prebral ime in rojstni kraj in tako sklepal, da utegne biti Slovenka.« S temi besedami je svoje prvo srečanje z Ángelo Piskernik opisal njen sošolec na dunajski univerzi fizik Lavo Čermelj. Študij je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.

Bakterija Escherichia coli: od povzročiteljice bolezni do pomembnega orodja v znanosti

Bakterija Escherichia coli, ki jo je Theodor Escherich odkril leta 1886, je zaradi svojih lastnosti, kot sta hitra rast in enostavno gojenje v laboratoriju, postala tako popularna v znanosti, da o njej danes vemo več kot o kateremkoli drugem organizmu.

Kako hitro potujejo živčni impulzi?

Kako hitro potujejo živčni impulzi po našem teles? Kako hitro mislimo, čutimo in se odzivamo?

Santiago Ramon y Cajal, uporniški oče nevroznanosti

Leta 1998 je v vesolje poletelo vesoljsko plovilo Kolumbija, na katerem so tekom 16-dnevne odprave raziskovali vpliv manjše sile težnosti na živčni sistem. S...

Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji

Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku potrebovali znanstvenike,...

Preprečevanje napadov zveri na domače živali

Po vsem svetu se veliko denarja nameni preprečevanju napadov zveri na domače živali, od zaščite živine do ubijanja plenilcev. Vendar mnoge od teh metod...

Zgodba o penicilinu

Kako je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming po naključju odkril zdravilo, ki je rešilo številna življenja.

Odkrivanje zločincev s pomočjo mikroorganizmov

Bilo je poletno jutro, ko je biolog Jose Lopes ležerno pil kavo na verandi domače hiše na Floridi, medtem ko sta na drugi strani...

Za odvečne kilograme je kriva (tudi) vaša črevesna mikrobiota

Mikroorganizmi, ki bivajo v črevesju (črevesna mikrobiota), igrajo pomembno vlogo pri razgradnji vlaknin in druge hrane. Poleg tega vplivajo tudi na način shranjevanja maščobe,...

Znanstvenik, ki je prejel Nobelovo nagrado za tuje zasluge

Tuberkulozo so zaradi številnih smrtnih žrtev poimenovali tudi bela kuga. Prvi zapisi o tej močno nalezljivi bolezni segajo v čas faraonov, število smrtnih žrtev...

Kaj imajo slanoljubne arheje, bioterorizem in mlečni izdelki skupnega z razvojem...

Razvoj tehnologije CRISPR/Cas9, ki omogoča spreminjanje genetskega zapisa vseh živih bitij, je revolucionaliziral področje molekularne biologije in genetike. Metodo je prestižna revija Science razglasila...

Mitohondrijska DNK in človekove pravice

Mitohondriji so celični organeli, ki jih najdemo v vseh celicah. Z njihovo pomočjo vsa živa bitja pretvarjajo kemijsko energijo iz hrane v molekule adenozin...