Mikroorganizmi, ki bivajo v črevesju (črevesna mikrobiota), igrajo pomembno vlogo pri razgradnji vlaknin in druge hrane. Poleg tega vplivajo tudi na način shranjevanja maščobe, uravnavanje nivoja glukoze v krvi in odzivanje na hormone, ki uravnavajo apetit.

Količina zaužitih kalorij zato ni odvisna zgolj od vrste hrane, temveč tudi od naše črevesne mikrobiote, saj mikroorganizmi, ki so bolj uspešni pri razgradnji hrane, omogočajo bolj učinkovito absorpcijo hranil. Tako ljudje s črevesno mikrobioto, ki je bolj učinkovita pri razgradnji hrane, s kosmiči zaužijejo npr. 95 kalorij, nasprotno pa ljudje s črevesno mikrobioto, ki je manj učinkovita pri razgradnji hrane, z enako količino kosmičev zaužijejo zgolj 70 kalorij.

Črevesna mikrobiota debelih in vitkih posameznikov se razlikuje

Prve namige, da bi mikrobi lahko igrali vlogo pri debelosti, so prinesle študije, v katerih so primerjali črevesno mikrobioto debelih in vitkih posameznikov. Ugotovili so, da je črevesna mikrobiota vitkih posameznikov zelo raznolika, saj vsebuje številne mikrobne vrste, po drugi strani pa mikrobioto debelih oseb sestavlja manjše število različnih vrst mikroorganizmov.

Vendar zgolj struktura mikrobiote ni odgovorna za razvoj debelosti. Raziskovalec Jeffrey Gordon je izvedel vrsto poskusov, v katerih je vzgojil genetsko identične miši, ki so od rojstva dalje živele v sterilnem okolju in do tedaj še niso prišle v stik z mikroorganizmi. Nato je v miši vnesel črevesno mikrobioto, ki jo je pridobil iz debelih žensk ali iz njihovih vitkih dvojčic. Vse miši so imele identičen jedilnik in so pojedle enako količino hrano, vendar so bile živali, ki so prejele mikrobioto debele osebe, debelejše, imele so manj raznoliko črevesno mikrobioto in tudi več telesne maščobe v primerjavi z mišmi, ki so prejele mikrobioto vitke osebe.  

Raziskovalci so eksperiment ponovili, pri čemer so spremenili en detajl – miši, ki so prejele mikrobioto vitke ali debele osebe, so po presaditvi mikrobiote živele v skupni kletki. V tem primeru sta obe skupini miši ostali vitki. Analiza mikrobiote je pokazala, da so miši, ki so prejele mikrobioto debele osebe, v skupni kletki prišle v stik z iztrebki miši, ki so prejele mikrobioto vitke osebe in tako so mikroorganizmi vitke osebe naselili tudi druge miši.

Prehrana igra pomembno vlogo pri strukturi črevesne mikrobiote. Dieta, ki sestoji iz močno procesirane hrane (predpripravljena hrana, sladkarije ipd.) je povezana z manj raznoliko črevesno mikrobioto, medtem ko je dieta, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave in vlaknin, povezana z bolj raznoliko črevesno mikrobioto pri ljudeh.

Raziskovalci so ponazorili pomen kompleksnih interakcij med hrano, mikroorganizmi in telesno težo z eksperimentom, v katerem so miši hranili s hrano, ki je bila bogata z maščobami in je vsebovala malo sadja, zelenjave in vlaknin. V tem primeru so se miši, ki so prejele mikrobioto debele osebe, zredile navkljub temu, da so bivale v skupni kletki z vitkimi mišmi.

Antibiotiki močno spremenijo črevesno mikrobioto

Raziskave, ki so pokazale velik pomen črevesne mikrobiote, so opozorile tudi na škodljive učinke prekomerne uporabe antibiotikov, predvsem pri otrocih. Raziskovalec Martin J. Blaser je pokazal, da miši, ki so prejemale nizko dozo antibiotikov, razvile približno 15 % več telesne maščobe kot miši, ki niso prejemale antibiotikov. Slednji namreč uničijo populacijo mikroorganizmov, ki nam pomagajo ohranjati zdravo telesno težo.

Literatura: