Home Eseji in zgodbe o znanosti

Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Razsvetljenstvo za 21. stoletje

Čeprav so bili razsvetljenski misleci prepričani, da razumsko delovanje ljudi zavirajo predvsem lažne ideje in zmotna prepričanja, je človeštvo v naslednjih stoletjih spoznalo, da le večja izobraženost in lažji pristop do znanja nista dovolj, da se tudi dobro izobraženi ljudje ne bi še vedno nespametno odločali.

Jeziki znanosti skozi zgodovino

Danes so skoraj vsa poročila o novih znanstvenih odkritjih objavljena v angleščini. A takšno stanje bi se zdelo učenjakom, ki so delovali v 19. in v prvi polovici 20. stoletja, zelo nenavadno. Pred stoletjem in več je bilo namreč jezikov, v katerih so znanstveniki pisali svoje razprave in medsebojno komunicirali, bistveno več. Učenjaki so sledili novim znanstvenim objavam vsaj v nemščini, francoščini in angleščini.

Kako lahko strah pred GSO pomaga pri razvoju zdravila za gensko...

Metode, ki so jih znanstveniki razvili za določanje količine gensko spremenjenih organizmov v živilih, niso uporabne le za namen nadzora nad GSO. Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane so nedavno prav zato, ker imajo bogate izkušnje na področju metod za določanje količine GSO v živilih in krmi, sodelovali pri razvoju procesov za proizvodnjo trenutno najdražjega zdravila na svetu.

Kako premagati velemojstra?

V zadnjih desetletjih se je vzpostavilo prepričanje, da morajo otroci že zelo zgodaj začeti trenirati šport, vaditi glasbeni inštrument ali se ukvarjati s kako drugo veščino, da lahko postanejo vrhunski mojstri. V dejavnostih, v katerih so pravila natančno določena in se ne spreminjajo, lahko z nabiranjem izkušenj in sistematično vadbo zelo veliko dosežemo. Žal pa na področjih, na katerih pravila niso jasna oziroma se celo spreminjajo, zgolj redna sistematična vadba praviloma ne prinaša rezultatov.

Vzpon in padec dinozavrov

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso znali ugotoviti, kateri živalski vrsti so pripadali.

Angela Piskernik – prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

»S svojo postavo, nasmejanim licem in vencem las okoli glave je zbudila mojo pozornost. Ne da bi zapazila, sem ji izmaknil indeks, prebral ime in rojstni kraj in tako sklepal, da utegne biti Slovenka.« S temi besedami je svoje prvo srečanje z Ángelo Piskernik opisal njen sošolec na dunajski univerzi fizik Lavo Čermelj. Študij je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 postala prva Slovenka, ki je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.

Kratka zgodovina znanosti v Sloveniji

Samostojna država, v kateri lahko suvereno odločamo o svoji usodi, prinaša tudi veliko odgovornost. Naloga znanosti je, da zelo jasno pove, kakšne bodo posledice naših dejanj. Javno angažiranje znanstvenikov je v demokratični družbi izjemno pomembno.

Anton Peterlin in napeta zgodba o začetkih fizike v Sloveniji

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Dr. Ana Mayer Kansky – znanstvenica in podjetnica

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Maks Samec, začetnik kemije v Sloveniji

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Kdo je bil Leonardo da Vinci?

Leonardova ključna inovacija je bila, da je v sam proces nastajanja slike že vključil tudi opazovalca. Slika ni preprosto čim boljši posnetek narave, ampak upošteva specifičnosti človeške čutne zaznave.

Davčni uradnik, ki postavi temelje sodobni kemiji

Antoine-Laurent de Lavoisier je bil po izobrazbi pravnik, služboval pa je kot eden izmed kraljevih svetovalcev za pobiranje davkov, zaradi česar je imel dobro plačo in bil kar premožen. Njegova prava strast pa niso bili davki, ampak kemija. Vsak dan je pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Na osnovi odkritja kisika je dokončno ovrgel teorijo o štirih elementih kot gradnikih materije, ki je veljala skoraj 2000 let.

Denis Diderot in projekt razsvetljenske Enciklopedije

Razsvetljenstvo je bilo obdobje, ko so učenjaki nova znanstvena dognanja iz ozkega kroga strokovnjakov poskušali prenesti tudi v širši javni prostor. V jedru tovrstnih prizadevanj je bila priprava obsežne Enciklopedije, v kateri so nameravali na razumljiv in pregleden način povzeti vso takrat dostopno vednost. Ključna oseba pri pisanju Enciklopedije je bil Denis Diderot.

Pomen zmede za ustvarjalnost

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.

Se možgani odločijo, še preden se odločitve sploh zavemo?

V nadzorni sobi so lahko s spremljanjem aktivnosti možganov že nekaj sekund pred dejanskim pritiskom vedeli, kateri gumb bo oseba pritisnila. In ne le to. Kateri gumb bo oseba pritisnila, so vedeli celo nekaj sekund prej, preden se je oseba po poročanju njene subjektivne izkušnje odločila, ali obrazom na slikah zaupa ali ne.

Bullshit Jobs: delovna mesta, namenjena sama sebi

V sodobni družbi so vedno bolj razširjena delovna mesta, ki so sama sebi namen. Ljudje, ki so zaposleni v takšnih službah, praviloma ustvarjajo zgolj videz, da nekaj delajo, čeprav v resnici ne počnejo nič koristnega in družba ne bi bila prav nič na slabšem, če takšnih delovnih mest naenkrat ne bi bilo več.

Janez Vajkard Valvasor

»Živel imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški, Kraljeva družba te lepo pozdravlja.« S temi besedami je pred dobrimi tristo leti svoje pismo kranjskemu učenjaku začel slavni angleški astronom Edmond Halley.

Dimitrij Mendelejev – mladi profesor, ki je uredil svet

Periodni sistem elementov, ki ga je Dimitrij Mendelejev odkril med pisanjem učbenika pred natanko 150 leti, velja ne le za temelj kemije, ampak tudi za eno izmed v splošni javnosti najbolj prepoznavnih podob iz sveta znanosti.

Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji

Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku...

Vzhod Zemlje nad obzorjem Lune

Mineva natanko pol stoletja od nastanka fotografije, ki je pomembno vplivala na samopodobo človeštva. Na božični večer leta 1968 so Frank Borman,...