Home Eseji in zgodbe o znanosti

Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Kdo je bil Leonardo da Vinci?

Leonardova ključna inovacija je bila, da je v sam proces nastajanja slike že vključil tudi opazovalca. Slika ni preprosto čim boljši posnetek narave, ampak upošteva specifičnosti človeške čutne zaznave.

Davčni uradnik, ki postavi temelje sodobni kemiji

Antoine-Laurent de Lavoisier je bil po izobrazbi pravnik, služboval pa je kot eden izmed kraljevih svetovalcev za pobiranje davkov, zaradi česar je imel dobro plačo in bil kar premožen. Njegova prava strast pa niso bili davki, ampak kemija. Vsak dan je pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Na osnovi odkritja kisika je dokončno ovrgel teorijo o štirih elementih kot gradnikih materije, ki je veljala skoraj 2000 let.

Denis Diderot in projekt razsvetljenske Enciklopedije

Razsvetljenstvo je bilo obdobje, ko so učenjaki nova znanstvena dognanja iz ozkega kroga strokovnjakov poskušali prenesti tudi v širši javni prostor. V jedru tovrstnih prizadevanj je bila priprava obsežne Enciklopedije, v kateri so nameravali na razumljiv in pregleden način povzeti vso takrat dostopno vednost. Ključna oseba pri pisanju Enciklopedije je bil Denis Diderot.

Pomen zmede za ustvarjalnost

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.

Se možgani odločijo, še preden se odločitve sploh zavemo?

V nadzorni sobi so lahko s spremljanjem aktivnosti možganov že nekaj sekund pred dejanskim pritiskom vedeli, kateri gumb bo oseba pritisnila. In ne le to. Kateri gumb bo oseba pritisnila, so vedeli celo nekaj sekund prej, preden se je oseba po poročanju njene subjektivne izkušnje odločila, ali obrazom na slikah zaupa ali ne.

Bullshit Jobs: delovna mesta, namenjena sama sebi

V sodobni družbi so vedno bolj razširjena delovna mesta, ki so sama sebi namen. Ljudje, ki so zaposleni v takšnih službah, praviloma ustvarjajo zgolj videz, da nekaj delajo, čeprav v resnici ne počnejo nič koristnega in družba ne bi bila prav nič na slabšem, če takšnih delovnih mest naenkrat ne bi bilo več.

Janez Vajkard Valvasor

»Živel imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški, Kraljeva družba te lepo pozdravlja.« S temi besedami je pred dobrimi tristo leti svoje pismo kranjskemu učenjaku začel slavni angleški astronom Edmond Halley.

Dimitrij Mendelejev – mladi profesor, ki je uredil svet

Periodni sistem elementov, ki ga je Dimitrij Mendelejev odkril med pisanjem učbenika pred natanko 150 leti, velja ne le za temelj kemije, ampak tudi za eno izmed v splošni javnosti najbolj prepoznavnih podob iz sveta znanosti.

Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji

Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku...

Vzhod Zemlje nad obzorjem Lune

Mineva natanko pol stoletja od nastanka fotografije, ki je pomembno vplivala na samopodobo človeštva. Na božični večer leta 1968 so Frank Borman,...

Manj znana intelektualna zgodovina Slovenije: Lambert von Pantz in Ana Mayer...

Ko je Lambert von Pantz leta 1895 umrl na Tirolskem, se je v Ložah pri Vipavi rodila Ana Mayer, 72. ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorice znanosti, in hkrati prva oseba, ki je doktorat zagovarjala na Univerzi v Ljubljani.

Kaj so generična zdravila in zakaj so pomembna?

Ko so začeli kemiki proti koncu 19. stoletja ustvarjati vedno več najrazličnejših novih spojin, se je pojavila potreba po univerzalnem sistemu za poimenovanje kompleksnih...

Univerzalna forma zgodb o junakih in junakinjah

Bi znali prepoznati, za katero zgodbo gre? Glavni junak sprva živi v svojem rodnem kraju povsem enako dolgočasno življenje kot večina njegovih sorodnikov in...

Kako imunski sistem spodbuditi, da se bo boril proti raku

Ko se je jeseni leta 1890 sedemnajstletna Elisabeth Dashiell vrnila s poti po Aljaski, je odšla v New York na pregled k Williamu B....

Zgodba o penicilinu

Ko se je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming 3. septembra 1928 vrnil s počitnic v svoj laboratorij v poslopju St. Mary’s Hospital v Londonu,...

Antropocen: Geološka doba, v kateri smo ključna sila narave ljudje

Ena od pomembnih posledic napredka moderne znanosti je bilo nenehno zmanjševanje pomena in vpliva, ki ga ima človek v naravi. A ideja o vse...

Ernst Mach: Vplivni učenjak, ki je poletja preživljal na Dolenjskem

Blizu Novega mesta, med vasema Mali in Veliki Slatnik, stoji manjši grič, ki je na starejših zemljevidih označen kot Mahov hrib. Mnogi naključni pohodniki in...

Paul Dirac: Mož, ki je napovedal obstoj antimaterije

Paul Dirac velja za enega najpomembnejših znanstvenikov 20. stoletja, saj je zaslužen za mnoga ključna spoznanja s področja kvantne fizike. Kot eden najmlajših znanstvenikov...

Akademski kargo kult

Ko so si vojaki med drugo svetovno vojno na odročnih pacifiških otokih postavljali oporišča, so lokalnim prebivalcem, ki pred tem pogosto še niso bili...

Émilie du Châtelet

Spomladi leta 1749 je Émilie du Châtelet ugotovila, da je ponovno noseča. Vsaka nosečnost in porod sta bila v 18. stoletju zelo nevarna, še...