Home Eseji in zgodbe o znanosti

Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.

Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji

Začetki znanosti na območju današnje Slovenije so tesno povezani z rudnikom živega srebra v Idriji. Vendar ne zato, ker bi v rudniku...

Vzhod Zemlje nad obzorjem Lune

Mineva natanko pol stoletja od nastanka fotografije, ki je pomembno vplivala na samopodobo človeštva. Na božični večer leta 1968 so Frank Borman,...

Manj znana intelektualna zgodovina Slovenije: Lambert von Pantz in Ana Mayer-Kansky

Ko so postajale gorenjske fužine v 19. stoletju postopoma vedno bolj zastarele, se je pojavila potreba po njihovi tehnološki posodobitvi. Da bi izpeljali nujno...

Kaj so generična zdravila in zakaj so pomembna?

Ko so začeli kemiki proti koncu 19. stoletja ustvarjati vedno več najrazličnejših novih spojin, se je pojavila potreba po univerzalnem sistemu za poimenovanje kompleksnih...

Univerzalna forma zgodb o junakih in junakinjah

Bi znali prepoznati, za katero zgodbo gre? Glavni junak sprva živi v svojem rodnem kraju povsem enako dolgočasno življenje kot večina njegovih sorodnikov in...

Kako imunski sistem spodbuditi, da se bo boril proti raku

Ko se je jeseni leta 1890 sedemnajstletna Elisabeth Dashiell vrnila s poti po Aljaski, je odšla v New York na pregled k Williamu B....

Zgodba o penicilinu

Ko se je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming 3. septembra 1928 vrnil s počitnic v svoj laboratorij v poslopju St. Mary’s Hospital v Londonu,...

Antropocen: Geološka doba, v kateri smo ključna sila narave ljudje

Ena od pomembnih posledic napredka moderne znanosti je bilo nenehno zmanjševanje pomena in vpliva, ki ga ima človek v naravi. A ideja o vse...

Ernst Mach: Vplivni učenjak, ki je poletja preživljal na Dolenjskem

Blizu Novega mesta, med vasema Mali in Veliki Slatnik, stoji manjši grič, ki je na starejših zemljevidih označen kot Mahov hrib. Mnogi naključni pohodniki in...

Paul Dirac: Mož, ki je napovedal obstoj antimaterije

Paul Dirac velja za enega najpomembnejših znanstvenikov 20. stoletja, saj je zaslužen za mnoga ključna spoznanja s področja kvantne fizike. Kot eden najmlajših znanstvenikov...

Akademski kargo kult

Ko so si vojaki med drugo svetovno vojno na odročnih pacifiških otokih postavljali oporišča, so lokalnim prebivalcem, ki pred tem pogosto še niso bili...

Émilie du Châtelet

Spomladi leta 1749 je Émilie du Châtelet ugotovila, da je ponovno noseča. Vsaka nosečnost in porod sta bila v 18. stoletju zelo nevarna, še...

Potrebuje znanost posodobitev?

Po ocenah Unesca je bilo leta 2013 na svetu osem milijonov znanstvenikov in znanstvenic, njihovo število pa se vsako leto poveča še za dodatne...

Upor poražencev globalizacije

Vsakič znova, ko izvemo za kakšno novo čudaško izjavo ali dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se začudimo, kako je sploh mogoče, da so volivci...

Evtanazija kot človekova pravica

Dvajsetega januarja 1936, nekaj minut pred polnočjo, je kraljevi zdravnik Lord Dawson angleškemu kralju Juriju V. v žilo vbrizgal tri četrt grama morfija in...

Da Vincijev prijatelj, ki je postavil temelje modernega računovodstva

V renesančni Italiji so otroci trgovcev pogosto obiskovali posebne šole abaco, v katerih so jih učili predvsem hitro in zanesljivo računati ter reševati praktične...

Vzpon in padec mlade milijarderke

Vsakomur so pri obisku zdravnika že kdaj odvzeli kri za laboratorijske preiskave. Največkrat je medicinska sestra iglo vbodla v veno na podlakti roke in...

Družbeno občutljive genetske raziskave

Kmalu po koncu druge svetovne vojne so pri Unescu sestavili komisijo uglednih znanstvenikov, med katerimi je bil verjetno najbolj znano ime francoski antropolog Claude...

Nagovor ob koncu šolskega leta

Preden otroci odidejo na počitnice, imajo v marsikateri šoli po svetu navado, da na zaključno slovesnost ob podelitvi spričeval povabijo uspešne posameznike, po možnosti...

Protidejstveno razmišljanje o alternativah

Kakšna bi bila zgodovina dvajsetega stoletja, če Gavrilu Principu 28. junija 1914 v Sarajevu ne bi uspelo izvesti atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda?...