Začenja se prvo šolsko leto, v katerem bodo učencem in učiteljem vseskozi na voljo nova orodja jezikovne umetne inteligence. Čeprav je bilo v šolah in na fakultetah glede uporabe novih pametnih tehnologij sprva kar veliko nejasnosti, zaskrbljenosti in celo pobud, da bi tovrstna orodja povsem prepovedali, se zdaj vse bolj uveljavlja mnenje, da novih tehnologij iz šol ni smiselno preganjati, ampak je treba mlade naučiti, da jih bodo znali varno in odgovorno uporabljati.
Ob prvih preizkusih inteligentnega sistema chatGPT je marsikdo dobil vtis, da bo to novo orodje dijakom in študentom omogočilo predvsem »goljufanje« pri izdelavi seminarskih nalog, saj jim omogoča, da lahko hitro napišejo dokaj solidno besedilo o neki temi, tudi če o vsebini ne vedo kaj dosti. Kot varovalo pred takšno neželeno uporabo novih sistemov umetne inteligence so razvili celo programe, ki naj bi znali prepoznati strojno ustvarjeno besedilo v šolskih nalogah, a se je hitro pokazalo, da so zelo nezanesljivi in zato neuporabni.
Kljub začetni mešanici navdušenja, razočaranja, zgražanja in zaskrbljenosti nad novo tehnologijo zdaj vemo, da prinaša za šolo in nasploh za izobraževanje tudi veliko dobrega. Po več mesecih preizkušanja nove tehnologije je postalo jasno, da pametna jezikovna orodja v kontekstu šole in izobraževanja niso le bližnjica do seminarskih nalog, ampak lahko odigrajo zelo koristno vlogo nekakšnega virtualnega inštruktorja, ki je vedno na voljo za razlago in nasvet.
Z nekaj premišljenimi ukazi chatGPT lahko spremenimo v domačega učitelja, ki učencu pomaga pri razumevanju novih pojmov, z vprašanji sproti preverja, ali novo snov res razume, ali celo poskusno izvede test in na koncu poda oceno znanja. Pokazalo se je celo, da nekateri dijaki in študenti lažje postavljajo na videz neumna vprašanja stroju kot človeku, saj jim pred računalnikom ni nerodno, da nečesa ne vedo. To jim pomaga zapolniti morebitne vrzeli v znanju, ki jih ne želijo razkriti pred učiteljem in sošolci.
Za ponazoritev navajam preprost primer poziva, s katerim učenec lahko s pomočjo stroja preveri svoje znanje. Orodju preprosto z nekaj stavki opišemo, kaj želimo, da stori: »Si učitelj zgodovine, ki preverja znanje trinajst let starega učenca. Postavljaj mi vprašanja in počakaj, da ti odgovorim. Povej mi, ali sem narobe odgovoril, in me popravi. Na koncu pogovora sporoči, kakšno oceno bi dobil na podlagi odgovorov. Tema je prva svetovna vojna.«
Podobno kot učencem pri učenju lahko novo orodje tudi učiteljem pomaga pri pripravi učnih ur, poenostavi zapleteno strokovno besedilo za določeno starost in opozori na pogoste napake v razumevanju neke snovi. Na začetku šolskega leta je podjetje OpenAI pripravilo poseben vodnik za učitelje, v katerem ponujajo informacije o delovanju in omejitvah sistema chatGPT. Poleg splošnih podatkov navajajo tudi praktične primere uporabe orodja v šolah, ki so marsikomu lahko v pomoč.
Nekaj časa je bilo popularno, da so uporabniki za zabavo iskali luknje v znanju pametnih sistemov, kakršen je chatGPT, in objavljali najbolj neumne napake, ki jim jih je uspelo ustvariti. Halucinacije umetne inteligence, ki so bile najprej dokaj pogoste, se zdaj pojavljajo redkeje, sploh če uporabljamo zadnje verzije jezikovnih modelov, kakršen je recimo GPT-4. Plačljiva verzija chatGPT sploh v slovenščini deluje kar občutno bolje kot prosto dostopna, a dokaj dobro se obnese tudi brezplačna različica istega orodja, ki je na voljo prek Microsoftovega orodja bing chat.
Na podlagi pogovorov z znanci, ki delajo v različnih podjetjih, na univerzah in v izobraževalnih ustanovah doma in v tujini, vem, da številni med njimi že dokaj redno uporabljajo nova jezikovna orodja umetne inteligence, saj si z njimi olajšajo marsikatero opravilo. Vsi pa poudarjajo, da se je zelo pomembno zavedati, da so tudi pametna orodja le orodja. Naredijo pač to, kar jim naročimo. Uporabniki sami pa smo polno odgovorni, kako in za kakšen namen jih uporabimo.
Z nekaj triki se s pomočjo novih pametnih jezikovnih sistemov, na primer, lahko pogovarjamo s strokovnimi članki, jim postavljamo najrazličnejša vprašanja, prosimo za čim bolj enostavne razlage s konkretnimi primeri in naredimo marsikaj, česar z besedili do zdaj nismo mogli početi. Prav tako ni ovir, če je članek, ki ga želimo razumeti, na voljo le v jeziku, ki ga ne govorimo. Preprosto se s pametnim orodjem o njegovi vsebini pogovarjamo v slovenščini, tudi če je izvorno besedilo v arabščini, kitajščini ali kateremkoli od številnih jezikov, ki jih novi sistemi že podpirajo.
Z množico jezikov, ki jih nova orodja umetne inteligence že razumejo, je postalo znanje človeštva še dostopnejše ljudem po vsem svetu. Da bi doseg še povečali, raziskovalci intenzivno razvijajo nove jezikovne modele, s katerimi bi radi podprli prav vse jezike sveta, za katere je na voljo dovolj digitaliziranih virov, da lahko izvajajo strojno učenje.
Nova tehnologija jezikovne umetne inteligence se je v kratkem času, odkar je na voljo, izkazala za veliko bolj koristno za učence in učitelje, kot se je morda sprva zdelo. Ključno pa je, da se jo naučimo uporabljati tako, da prepoznamo morebitne napake in vemo, kdaj sistemu lahko zaupamo in kdaj ne. V prihodnosti bo zato zelo pomembno, da bodo učitelji dovolj dobro poznali novo tehnologijo, da bodo učencem lahko svetovali, kako naj nova pametna orodja uporabljajo smiselno in odgovorno.
Krasno!