Pomanjkanje spanca pri otrocih in mladostnikih močno vpliva na njihovo mentalno in fizično zdravje. To se ne izraža le v obliki utrujenosti in razdražljivosti, temveč je nezadostna količina spanca povezana tudi z razvojem depresije, povečanjem telesne teže ter pogostejšim tveganim obnašanjem (zloraba alkohola in drog, prehranske motnje ipd.).

Na podlagi priporočil, ki jih je izdala Ameriška akademija za pediatrijo leta 2014, so številne osnovne in srednje šole v Združenih državah Amerike prestavile čas pričetka pouka na kasnejšo uro in izkazalo se je, da je ta ukrep pomembno prispeval k izboljšanju učnega uspeha ter manj izostankom v šoli.

Spanec prispeva k učenju in utrjevanju spominov

Spanec je zelo pomemben pri učenju novih spretnosti in veščin. Delimo ga na fazo REM, ki je dobila ime po hitrem premikanju očesnih zrkel (angl. Rapid Eye Movement). V tej fazi najbolj intenzivno sanjamo, poleg tega pa so takrat mišice najmanj aktivne.

Druga faza se imenuje NREM (ne-REM; angl. Non-REM) in jo dalje razdelimo v faze N1 (dremež), N2 (upočasnitev srčnega utripa, padec telesne temperature) in N3 (globok spanec). Spanje poteka v ciklih, v katerih si faze spanca sledijo v zaporedju N1-N2-N3-REM in en cikel v povprečju traja 90-120 minut.

Med fazo REM se utrjuje implicitni (proceduralni) spomin, ki zajema učenje motoričnih ali kognitivnih veščin, medtem ko se med fazo NREM utrjuje eksplicitni spomin, ki zajema učenje dejstev.

Kako se spalni ritem spremeni med puberteto?

Melatonin je hormon, ki ga izloča žleza v možganih, ki se imenuje češerika ali epifiza. Količina melatonina v krvi se tekom dneva spreminja, saj njegovo proizvodnjo stimulira tema in zavira svetloba. Koncentracija melatonina v krvi je običajno najnižja zjutraj in se začne zvečer (po 21. uri) povečevati, s čimer se začne povečevati tudi občutek zaspanosti.

spanje
Količina melatonina v krvi se začne povečevati zvečer, doseže vrh ponoči in najnižji nivo zjutraj (vir: Luke Mastin, howsleepworks.com)

Ameriška fundacija za spanje navaja, naj bi otroci od 6. do 13. leta spali 9 do 11 ur na noč in mladostniki od 14. do 17. leta 8 do 10 ur na noč. Zaradi zgodnjih ur pričetka pouka premalo spijo predvsem mladostniki, k čemur prispeva tudi sprememba spalnega ritma med puberteto. Takrat pride do spremembe izločanja melatonina, in sicer češerika prične izločati melatonin s približno dvournim zamikom (ob 23. uri). Zaradi tega mladostniki kasneje postanejo zaspani in odhajajo v posteljo pozno zvečer oz. ponoči ter zjutraj pozneje vstajajo.

Večina mladostnikov premalo spi

Že v 90. letih so raziskovalci pokazali, da imajo mladostniki drugačen spalni ritem kot otroci ali odrasli. George C. Wagner z Univerze Rutgers v New Jerseyju je leta 2011 izvedel študijo, v katero je vključil 1.941 srednješolcev in spremljal njihove spalne navade. Ugotovil je, da je med tednom 80 % vprašanih vstajalo pred 7. uro, medtem ko sta se ob koncih tedna ob tej uri zbujala le 0,2 % vprašanih. Zaradi zgodnjih ur pričetka pouka je zadostno količino spanca dobilo le 5 % vprašanih in kar 43 % dijakov je v povprečju spalo manj kot 7 ur na noč. To je imelo posledice tudi na njihovem učnem uspehu.

Zmanjšana količina spanca vpliva na učni uspeh

Leta 1997 je sedem srednjih šol v ameriškem okrožju Minneapolis spremenilo uro pričetka pouka, in sicer so mladostniki po novem začenjali pouk ob 8.40 uri namesto ob 7.15 uri. Po petih letih od spremembe ure pričetka pouka je raziskovalka Kyla Wahlstrom analizirala učinke tega ukrepa. Mnogi nasprotniki premika ure pričetka pouka so pričakovali, da to ne bo prispevalo k dolžini spanca, saj bodo mladostniki odhajali v posteljo še pozneje. V nasprotju z njihovimi pričakovanji je raziskovalka ugotovila, da so dijaki zaspali ob podobni uri kot pred premikom ure pričetka pouka, s čimer so pridobili skoraj uro spanca na noč. Podobno so pokazali tudi drugi raziskovalci in izkazalo se je, da že majhni premiki ure pričetka pouka pomembno prispevajo k dolžini spanca mladostnikov.

Izkazalo se je, da so bili učenci in dijaki šol, ki so premaknile pričetek ure pouka za eno uro naprej, bolj uspešni na standardiziranih testih iz matematike in angleščine, prav tako pa se je izboljšal njihov splošni učni uspeh. Hkrati je premik ure pričetka pouka vodil v zmanjšanje izostankov in izboljšanje mentalnega ter fizičnega zdravja učencev in dijakov. 

Literatura

  • Ming X. in sod., 2011. Sleep insufficiency, sleep health problems and performance in high school students. Clinical medicine insights – Circulatory, respiratory and pulmonary medicine, 5:71-79.
  • American Academy of Pediatrics, 2014. Policy statement: School Start Times for Adolescents. (https://pediatrics.aappublications.org/content/pediatrics/134/3/642.full.pdf)
  • Wahlstrom K. in sod., 2014. Examining the Impact of Later School Start Times on the Health and Academic Performance of High School Students: A Multi-Site Study. Center for Applied Research and Educational Improvement, University of Minnesota.
  • Diaz A. in sod., 2017. Children’s sleep and academic achievement: The moderaating role of effortful control. International Journal of Behavioral Development, 41(2): 275-284.
  • Wheaton A.G. in sod., 2017. School start times, sleep, behavioral, health and academic outcomes: A review of the literature. Journal of School Health, 86(5): 363-381.
  • Rasch B. in Born J., 2013. About sleep’s role in memory. Physiological Reviews, 93(2): 681-766.