Domov OZNAKE Covid-19

Oznaka: covid-19

Kdaj lahko zaupamo znanosti?

Zgolj boljše informiranje ne bo odpravilo zadržanosti do cepljenja. Pomembno je, da ljudi na cepljenje vabimo na način, da v njihovih glavah ne prihaja do kognitivne disonance oziroma da njihova identiteta in življenjski stil s povabilom na cepljenje nista ogrožena.

Pandemija in prihodnost znanosti

Čeprav je znanost sinonim za prihodnost, o njenem razvoju skorajda nikoli ne razpravljamo. Nekako kar predpostavljamo, da bo znanstvena metoda avtomatsko delovala enako dobro tudi v prihodnje. Toda ali ta predpostavka dejansko drži?

Zaupanje v času pandemije

Za spodbujanje cepljenja je pomembno, da pridejo spodbude do tistih, ki še niso odločeni, iz čim več različnih koncev. Pri odločanju za cepljenje gre namreč bolj kot za pojasnjevanje in soočanje argumentov za vprašanje zaupanja in vsi pač ne zaupamo istim avtoritetam.

Kako proizvajajo cepivo mRNK?

Postopek proizvodnje posamezne serije cepiva mRNK traja pri podjetju Pfizer približno dva meseca, pri čemer poudarjajo, da je več kot polovica časa namenjena analizi kakovosti in čistosti vmesnih produktov ter končnega izdelka.

Za več dobre in manj »odlične« znanosti

Življenjske izkušnje znanstvenice Katalin Karikó in izjemen uspeh tehnologije cepiv mRNK pričajo o tem, da se moramo začeti zavzemati za več dobre in manj odlične znanosti.

Etične dileme cepljenja

Cepiva so dobrina, ki nam je trenutno dostopna v zelo omejenem obsegu. Iz načina, kako se posamezna družba loti razdeljevanja redke dobrine, lahko izvemo veliko o njeni etični ozaveščenosti.

Kako smo obnemeli

Kako bomo od študentov pričakovali kritično mišljenje in avtonomnost, če smo v kritičnih trenutkih kot ustanova in njeni posamezniki izbrali pot molka in udobja?

Nove različice virusa SARS-CoV-2

Britanska različica z oznako B.1.1.7 ima kar 23 mutacij glede na izvorni genski zapis virusa, kot so ga prvič določili v začetku leta 2020 na Kitajskem. Kar 17 od teh mutacij pa se je pojavi to naenkrat, najverjetneje pri posamezniku z oslabljenim imunskim sistemom, ki je bil dolgo časa bolan.

Intervju o znanosti in epidemiji

"Če zna raziskovalec pojasniti vsebino in smisel svojega dela širši javnosti in kolegom iz drugih ved, je zelo verjetno, da ima njegovo delo dejansko dolgoročni pomen za družbo. Komuniciranje znanosti sam razumem kot nekakšno aplikativno filozofijo znanosti, ki izvaja hkrati s sintezo vsebine tudi analizo in osmišljanje raziskovalnega dela skozi širšo družbeno in idejno perspektivo."

Doba genetskih cepiv

Pri novi tehnologiji genetskega cepiva v tovarni ne izdelajo in nato v telo ne vbrizgajo dejanskih virusnih beljakovin, ampak le informacijo v obliki molekule RNK ali DNK. Ko te molekule prispejo v celice telesa, začnejo izdelovati beljakovine, ki jih nato kot tujke prepozna imunski sistem in izdela posebej prilagojeno orožje za obrambo.

Nevarne lepljive ideje

V javni razpravi nikoli ne gre le za razumsko izmenjavo idej, ampak tudi za poseganje v sfero prepričanj in emocionalnih odzivov javnosti

O hitrih testih za virus SARS-CoV-2

V medijih se je pojavila dokaj velika zmeda glede načina uporabe in kvalitete hitrih testov za virus SARS-CoV-2, zato sem se lotil branja in prišel do naslednjih zaključkov.

Kaj delamo narobe glede epidemije?

Zelo dobri smo v ustvarjanju videza, da nekaj delamo, hkrati pa se nam zdi dokaj nepomembno, če ima to, kar počnemo, dejanski smisel oziroma učinek.

Kako se odzvati na nevarne neresnice?

Pri odzivanju na napačne in zavajajoče informacije moramo paziti, da z nespretno reakcijo ne naredimo več škode kot koristi. Priporočljivo je, da se držimo nekaj preprostih pravil, s katerimi preprečimo, da bi "lepljive" neresnice dodatno razširili in tako povzročili nove težave.

Kako delujejo testi za SARS-Cov-2?

Ker so virusi tako majhni, da jih niti z najboljšim svetlobnim mikroskopom ne moremo neposredno opazovati, so za njihovo zaznavanje in prepoznavanje razvili posebne, dokaj zapletene molekularne metode.

COVID: kje smo in kam gremo?

Koordinirana evropska akcija boja proti virusu bi bila seveda dobrodošla, prav tako je smiselna strategija za eliminacijo virusa, a vsi ti predlogi bi morali temeljiti na zanesljivih študijah. Brez novih tehtnih argumentov je nesmiselno ljudi pozivati na nov krog popolne zapore, ker tega ukrepa ne bodo sprejeli, zato je že vnaprej obsojen na neuspeh.

Pionirji raziskav virusa SARS-CoV-2

Tretjega januarja 2020 ob pol dveh popoldan je v Klinični center v Šanghaju prispel zabojček iz Wuhana. V njem so bili v suhi led zaviti brisi pacienta, ki je imel takrat še povsem neznano novo obliko hude pljučnice. Profesor Yong-Zhen Zhang se je z ekipo sodelavcev takoj lotil dela

O znanosti v času koronakrize

S Klemenom Selakovićem sva se za AIDEA podkast pogovarjala o znanosti med koronakrizo, pomenu filozofije, porastu populizma, zaupanju v cepiva in še marsičem drugem.

Znanost v boju z virusom: cepiva, testi in strategije

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

O maskah, kapljicah in odzivih na epidemijo

Ker kroženje dezinformacij in polresnic kar ne poneha, s čimer se ustvarja veliko zmede, sem pripravil kratek pregled stanja glede kapljic, mask, okužb in odzivov na epidemijo.