Zadnje čase mi vse pogosteje zastavljajo vprašanje, zakaj bi bralci sploh zaupali mojim zapisom o znanosti in covidu, saj nisem virolog? Sprašujejo me, kdo mi daje pravico, da javno kritiziram izjave sociologov z najvišjimi akademskimi nazivi, se odzivam na problematična stališča določenih zdravnikov ali opozarjam nekatere novinarje in urednike, da morajo biti pri svojem delu bolj skrbni?

Najprej moramo razumeti razliko med javno in strokovno razpravo. Javna debata poteka v medijih in na družbenih omrežjih, strokovna debata pa v znanstvenih revijah, na inštitutih in na znanstvenih konferencah. V strokovni debati seveda sodelujejo strokovnjaki za posamezno področje znanosti, ki s soočanjem argumentov vrednotijo nove raziskave in interpretacije. Sam na tej ravni sodelujem v debatah s širšega področja filozofije znanosti.

V javni debati pa gre seveda za povsem drugačno raven izmenjevanja stališč. Da je javna razprava o znanstvenih temah sploh mogoča, je treba spoznanja strokovnih debat najprej prevesti v obliko, da postanejo razumljiva širšemu krogu ljudi. Šele, ko to storimo, je mogoče javno izmenjevanje argumentov o znanstvenih idejah.

Ali je prevod posamezne znanstvene ideja ali teorije iz strokovnega na poljudni nivo dobro izveden, presojajo po eni strani strokovnjaki (ali so poenostavitve in prispodobe ustrezne glede na izvorna strokovna spoznanja), po drugi strani pa širša javnost (ali vsebine dejansko lahko razumejo). Zelo dobro se kvaliteta in ustreznost posameznih prevodov znanosti v poljudno obliko vidi tudi s časovnim zamikom.

Vsi, ki se ukvarjamo s prevajanjem znanstvenih idej v obliko, da jih lahko razumejo nestrokovnjaki, moramo seveda opozarjati tudi na napačne, zavajajoče in lažne oblike takšnih povzetkov znanstvenih spoznanj. Do težav v prevodu lahko pride tako pri strokovnjakih, ki morda nimajo dovolj izkušenj s pisanjem za širšo javnost, kot pri novinarjih ali drugih piscih, ki strokovne ideje morda nehote napačno razumejo. A če gre le za napake, jih je mogoče dokaj hitro pojasniti in odpraviti.

Bistveno večje težave in zmedo povzročajo udeleženci javne debate, ki zaradi zelo raznolikih vzrokov namenoma širijo napačne povzetke strokovnih spoznanj, tudi ko jih na to opozorimo. Vzroki, zakaj to počnejo, so lahko ideološki, politični, pridobitniški ali osebnostni, a problem je, da lahko s svojim početjem zelo slabo vplivajo na celotno raven javne debate.

Pri določenih pomembnih tematikah ima lahko širjenje lažne znanosti resne posledice za družbo, zato je preganjanje napačnega razumevanja znanosti izjemno pomembno. Ključno je tudi, da uredniki medijev poskrbijo, da v svojih medijih ne razširjajo lažnih vsebin, sploh ko jih na problem opozorimo.

Upam, da je sedaj na epistemološki ravni bolj jasno, kaj je naloga komuniciranja znanosti in zakaj je ta stroka pomembna tako za znanost kot za družbo. Pri nas žal še vedno nima ustreznega mesta v akademskem okolju.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
16 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Stane
Stane
1 mesec nazaj

Rad bi vas prosil, da nam, vasim bralcem, posredujete, skomunicirate in ustrezno opredelite v kontekst stevilo prijav smrti po cepljenju s cepivi proti covid, ki so bile zabelezene v EudraVigilance.

Brane Slevec
Brane Slevec
1 mesec nazaj

Spoštovani gospod Peter Tomaž Mastnak je človek, ki se s sociologijo ukvarja že več kot pol stoletja in si ‘zdrsov’ ni privoščil niti, ko je bil še študent. Je pač tip človeka, ki lahko za en sam napisan stavek prebere tudi po nekaj deset knjig, če je treba. Zatorej si niti najmanj ne zasluži inkvizicijskega, pa čeprav častnega razsodišča, niti javnega ‘linčanja’. Ljudje tudi nismo tako bedasti, da bi potrebovali kakšne posebne pokrovitelje, da bi nam razložili ’empirično znanost’, kakršnakoli pač že je. Jaz za razumevanje česarkoli uporabljam neko zvijačo, ki se ji reče matematika. Sicer pa, v razmislek še… Beri dalje »

Peter
Peter
29 dni nazaj
Odgovor na  Brane Slevec

Spoštovani g. Slevec, kar ste zapisali, vsako za sebe drži. Spregledali ste pa majhno, vendar pomembno podrobnost: mRNA (slov. sporočevalna ali informacijska RNK) iz cepiva je po vstopu v celico prepoznana kot ostale, telesu lastne molekule mRNA, in v procesu translacije (prevajanja) na ribosomih v citosolu omogoči biosintezo beljakovine, ki jo določa zaporedje ribonukleotidov v mRNA. To pomeni, da molekulam mRNA iz cepiva niso potrebne reverzna transkripcija, vstop v celično jedro, integracija prepisane molekule v celično DNA, ponovni prepis v mRNA, ki bi določala sintezo imunogene beljakovine. Dodatno, virusni genski zapis v zaporedju ribonukleotidov v mRNA ne vsebuje informacije za… Beri dalje »

Last edited 29 dni nazaj by Peter
Stane
Stane
28 dni nazaj
Odgovor na  Peter

Spoštovani g. Peter, morda vas utegne zanimati tale članek. Z lepimi pozdravi,

Stane

https://www.mdpi.com/1999-4915/13/10/2056/htm

Peter
Peter
27 dni nazaj
Odgovor na  Stane

Hvala za povezavo!Takšnih in podobnih in vitro študij o učinkih koničastega proteina SARS Cov 2 je zelo veliko (na PubMed-u jih najdete več kot 3000). Še več jih je o podobnih beljakovinah iz drugih virusov, posebej virusa influence. Vendar, to nima nikakršne zveze z domnevnim genskim inženiringom z mRNA cepivi. Če se morda nisva razumela, svojo navedbo zdrsa dr. T. Mastnaka utemeljujem isključno na osnovi njegove izjave na RTV Slovenije, namreč, da gre v primeru uporabe mRNA cepiv za gensko inženirstvo. To je le eden od znanih “argumentov” mnogih proticepilcev, ki pa seveda ne drži. Kot naravoslovec pa se seveda… Beri dalje »

Stane
Stane
25 dni nazaj
Odgovor na  Peter

Lepo prosim. Vseeno je dobro poudariti, da DNK obče ni statična struktura in da prihaja v njej do nenehnih večjih ali manjših sprememb. Upam si misliti, da se strinjate, da je vpeljava molekule, ki proizvaja beljakovine, ki mehanizme obnove DNK neposredno poškodujejo, posredno tudi škodljiva ingerenca v DNK.

Poleg tega me zanima, če imate kakšen vir, ki izključuje aktivacijo reverzne transkriptaze v primeru mRNK iz dotičnega cepiva.

Z lepimi pozdravi,

Stane

Peter
Peter
23 dni nazaj
Odgovor na  Stane

Spoštovani g. Slevec, Imate prav, da DNA ni, kot pravite, »statična« molekula. Vse molekule v celici, vključno z DNA, so po sintezi podvržene spremembam in razgradnji. Integriteta DNA je za organizem izjemno pomembna, zato so se skozi evolucijo pojavili različni zelo učinkoviti popravljalni mehanizmi, ki omogočajo obnovo poškodovane DNA.  Da ne izgubivava rdeče niti, po do sedaj znanih podatkih se mRNA iz cepiv ne integrira v gostiteljevo DNA,  niti se v gostiteljski celici ne prepisujejo v DNA s pomočjo reverzne transkriptaze, kar je predpogoj za njeno ndaljno vključitev v gostiteljevo DNA. Zato ne moremo govoriti o genskem inženiringu (sprememba DNA, ki… Beri dalje »

Stane
Stane
23 dni nazaj
Odgovor na  Peter

Spoštovani g. Peter, na kratko na prvi del – še vedno torej v teoriji vpeljava beljakovine, ki takšen popravljalni proces degradira in vitro, ni ravno vzpodbudna za praktične posledice vpeljave mRNK, ki sintezo te beljakovine spodbuja? In na drugi del – glede na vaše povezave – indici za takšno integracijo po nedoločenem načinu že so. Četudi gre za nejasne dokaze, integracija ni izključena. Kaj menite o delu Walterja Doerflerja, ki kaže na integracijo DNK drugih organizmov že zgolj preko zauživanja hrane (npr. v smislu, da naše celice integrirajo nekaj govejega DNK ob uživanju govejega mesa). Gre za precej manj invaziven… Beri dalje »

Peter
Peter
22 dni nazaj
Odgovor na  Stane

Spoštovani g. Slevec, če gremo po vrsti, znanih je mnogo snovi naravnega izvora (na primer množica mikotoksinov iz gliv), ki so genotoksične. Da neka genotoksična snov sploh lahko deluje, mora vzstopiti v celico in doseči jedro. Zato so to po navadi snovi, ki so dobro topne v celičnih membranah in zlahka skozi njih vstopajo v celico in do jedra, kjer se nahaja DNA. Velike snovi, kot so beljakovine in druge biološke makromolekule in nabite molekule, preidejo skozi membrane le, če obstajajo za to prenosni (transmembranski transport) skozi posebne membranske transporterje ali z endocitozo ali z drugimi mehanimi, ki vključujejo tvorbo… Beri dalje »

Stane
Stane
22 dni nazaj
Odgovor na  Peter

Spoštovani g. Peter, torej govoriva o bodičastem proteinu – če je opisana teoretična razlaga delovanja cepiva mRNK pravilna in te molekule ovite v liposome dejansko preidejo v celico, nato spodbudijo sintezo bodičastih proteinov, potem genotoksično snov takorekoč proizvajajo celice same. Protein se nahaja neposredno v bližini celičnega jedra. Vstop v celico (kot tudi sami razložite) je izpolnjen, saj je to mesto, kjer proteini nastajajo. Vse kar ste napisali o pogojih vstopa v celično jedro pa prosim soočite z in vitro raziskavo, ki sem jo posredoval v komentarju zgoraj. Eskperimentalno so ugotovili, da se je bodičasti protein akumuliral v nukleusu (ter… Beri dalje »

Peter
Peter
21 dni nazaj
Odgovor na  Stane

Spoštovani g. Slevec, zdi se mi, da sva to diskusijo malce zapeljala z glavne teme, namreč ali uporaba mRNA vakcin pomeni genetski inženiring. Vse do sedaj namreč ni jasnih in potrjenih dokazov, da bi bodisi virusni ali rekombinantni bodičasti protein spreminjal gostiteljevo DNA, na način, ki bi bil deden. Kar pa se tiče članka, na katerega se sklicujete (https://www.mdpi.com/1999-4915/13/10/2056/htm), je še zelo preuranjeno govoriti o tem, da naj bi na splošno bodičasti protein znatneje vplival na reparacijo DNA in da je to tudi biološko relevantno za organizem. Osebno tega ne izključujem, vendar ena takšna raziskava zahteva potrditve. Sam imam v… Beri dalje »

Stane
Stane
20 dni nazaj
Odgovor na  Peter

Spoštovani g. Peter, Moderna je prej poskušala skoraj desetletje spraviti na trg t.i. gensko terapijo, vendar neuspelo, saj so živali ob zaporednem vbrizgavanju omenjenih lipidnih nanodelcev trpele hude posledice in so jih regulatorne prakse omejevale pri nadaljevanju poizkusov. Potem po čudežu na trg spravi v izrednih pogojih gensko “cepivo”, o katerem je v javnosti nedopustno govoriti, da gre za genski inženiring. Mimogrede, v zagnanosti je preskočila testiranje na živalih in ga je izvajala sočasno s preizkusi na ljudeh. Preparat, o katerem govoriva, je zasnovan skozi gensko tehnologijo, zato zdrs o genskem inženiringu, čeprav ne ustreza vaši definiciji po nomenklaturi, ni velik.… Beri dalje »

Peter
Peter
19 dni nazaj
Odgovor na  Stane

Spoštovani g. Slevec, mislim, da sem ključno že napisal v prejšnjem odgovoru, ko sem citiral prof. W. Doerflerja, ko gre za odločanje za cepljenje ali proti njemu. Gre za osebno odločitev. S tem zaključujem to najino razpravo. Po mnogih letih dela v znanosti človek postane malce previdnejši pri vrednotenju relevantnosti posameznih znanstvenih objav. Prepričan sem, da se bo tudi v zvezi s trenutnimi nejasnostmi okoli SARS Cov-2 marsikaj izkristaliziralo v naslednjih letih. Ko pa gre za izjavo dr. T. Mastnaka (da je uporaba RNA cepiva genski inženiring), zaradi česar sva začela to, vsaj meni zanimivo dopisovanje, me vaši argumenti niso… Beri dalje »

Stane
Stane
28 dni nazaj

Spoštovani,

Cerberus-Blake.jpeg
Peter
Peter
1 mesec nazaj

Itak, da je to jasno in logično!
Nimamo pa pri elektronskih medijih pametnih novinarjev, ki bi empirično dokazano znanost prenesli na množico! No, verjetno je tudi zelo malo znanstvenikov, ki znajo prevesti znanstvena dognanja na nivo povprečnega človeka! Moj vzor je Harald Lesch!

Peter
Peter
1 mesec nazaj

Kako velik je pomen komuniciranja znanosti z javnostjo, dokazuje nedavni zdrs sociologa dr. Tomaža Mastnaka. Njegova izjava v intervjuju na RTV Slovenije, v kateri je zelo neposrečeno povezal mRNA cepiva z genskim inženiringom, je ne le neznanstvena, je tudi etično izjemno sporna za doktorja socioloških ved. Zaslužil bi si najmanj obravnavo pred častnim razsodiščem sociološkega društva!