Oznaka: mediji

Povzetek poročila o ekonomiji medicinskih dezinformacij na Madžarskem in v okoliških državah.

Vsak dan iz medijev in od ljudi, ki jih poznamo, slišimo nove pretresljive zgodbe in izvemo na videz pomembne informacije, za katere pa težko na hitro presodimo, ali dejansko držijo. Ali obstaja kakšno univerzalno pravilo, ki bi nam lahko pomagalo ob takšnih dilemah?

Molk stroke ob pomembnih temah je problem za družbo.

Kako se konstruktivno pogovarjati in iskati soglasje o skupnem upravljanju družbe, postaja v sodobnih demokratičnih državah vse večji problem. Nove tehnologije so nam lahko pri tem v veliko pomoč, sploh če temeljijo na koristnih izkušnjah in spoznanjih iz preteklosti.

Kopija pogovora, ki je nastal v okviru predmeta novinarski praktikum.

Med pandemijo covida-19 in zdaj med poročanjem o vojni v Ukrajini lahko opazimo, da je cenzura prevzela drugačen mehanizem delovanja, kot ga je imela nekoč. Cenzura danes pogosto ne poteka več prek omejevanja dostopa do informacij, ampak nasprotno, prek bruhanja množice slabih, neresničnih in navideznih informacij.

Med pogoje za normalno delovanje sodobne demokratične države brez dvoma sodi tudi znanstvena pismenost njenih državljank in državljanov.

Zadnje čase mi vse pogosteje zastavljajo vprašanje, zakaj bi bralci sploh zaupali mojim zapisom o znanosti in covidu, saj nisem virolog?

Kdo povzroča največ škode in zmede pri razumevanju epidemije v javnosti?

Kakšen vpliv imajo družbeni mediji na delovanje javnega prostora, je zelo odvisno od načina, kako jih uporabljamo.

Da je konstruktivno soočanje mnenj v jasnosti sploh mogoče, se moramo vsi udeleženi vnaprej strinjati glede okvira, v katerem poteka debata.

V javni razpravi nikoli ne gre le za razumsko izmenjavo idej, ampak tudi za poseganje v sfero prepričanj in emocionalnih odzivov javnosti

Pri odzivanju na napačne in zavajajoče informacije moramo paziti, da z nespretno reakcijo ne naredimo več škode kot koristi. Priporočljivo je, da se držimo nekaj preprostih pravil, s katerimi preprečimo, da bi "lepljive" neresnice dodatno razširili in tako povzročili nove težave.

Mož, ki je ustanovil največ znanstvenih revij in z njihovo pomočjo močno obogatel, sam sploh ni bil znanstvenik. Rodil se je v revni judovski...

Da bi spodbudili in olajšali kvalitetno in predvsem argumentirano javno razpravo v Sloveniji, smo se pri Kvarkadabri odločili, da bomo v novi rubriki "javna...

V The New York Timesu je zanimiv prispevek v ZDA delujoče profesorice po rodu iz Turčije, ki je bila med nedavnim poskusom državnega udara...

Včerajšnji večer sem namesto doma zleknjen pred televizijo preživel dobesedno znotraj televizije - v prostorih rtvslo. Posnetek nastopa v Studio City si lahko ogledate...