Domov OZNAKE Medicina

Oznaka: medicina

Zdravljenja raka s celicami CAR-T

CAR-T terapija je nekaj podobnega, kot da bi imunske vojake vzeli iz telesa, jim dodali novo orodje za prepoznavanje sovražnika, jih namnožili in nato vrnili v telo.

Genetske mutacije razkrile nedolžnost

V Avstraliji so na podlagi znanstvenih spoznanj pomilostili Kathleen Folbigg, ki je bila leta 2003 obsojena za umor svojih štirih otrok.

Od inzulina do imunoterapije

Stoletje inovacij pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1.

Cepljenje proti HPV

Poceni cepiva proti HPV lahko rešijo na milijone življenj.

Zdravila proti debelosti

Napredek v terapiji z zdravili, ki oponašajo delovanje hormona GLP-1.

Ustvarili miš z dvema očetoma

Znanstveniki so iz celic mišjih samcev uspešno ustvarili funkcionalne jajčne celice ter jih oplodili, kar odpira nove poti v reproduktivni medicini.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Argumenti zagovornikov in nasprotnikov sprejetja zakona.

Kuga in avtoimunske bolezni

Večja pojavnost avtoimunskih bolezni pri današnjem evropskem prebivalstvu je verjetno posledica genetske odpornosti na okužbo z bakterijo Yersinia pestis.

Nova metoda zdravljenja levkemije

Pred nekaj dnevi smo lahko v medijih prebrali, da je britanskim zdravnikom uspelo s pomočjo nove metode pozdraviti težko obliko levkemije pri najstnici, pri kateri uveljavljene oblike zdravljenja niso bile več uspešne.

Kaj se zgodi v telesu, ko se cepimo?

Vbrizganje cepiva v telo lahko primerjamo s prijavo na tečaj samoobrambe, na katerem se naučimo prepoznati in premagati točno določenega nevarnega napadalca.

Intervju o covidu in cepljenju

Kopija intervjuja iz revije Mladina z odgovori na najrazličnejša vprašanja, ki jih odpira epidemija.

Odgovorno novinarstvo v času krize

Da je konstruktivno soočanje mnenj v jasnosti sploh mogoče, se moramo vsi udeleženi vnaprej strinjati glede okvira, v katerem poteka debata.

O tihih prenašalcih in iskanju cepiva

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Opeklinska kirurginja Zora Janžekovič

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Celični atlasi – revolucija v medicini

ce so najosnovnejše enote življenja, saj sestavljajo tkiva in organe, iz katerih je zgrajeno telo. Da lahko vzpostavijo in vzdržujejo nekaj tako kompleksnega, kot je telo, morajo obstajati v številnih različicah, pri čemer vsaka od različic izraža svoj nabor genov in se od drugih razlikuje tako po svoji lokaciji kot funkciji.

Nizozemska zima lakote

Okolje, ki smo mu izpostavljeni tekom prenatalnega razvoja, ima velik vpliv na zdravje v odrasli dobi. Študije, ki so spremljale otroke mater, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene lakoti, so pokazale, da imajo potomci poleg spremenjenega metabolizma tudi večje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2, shizofrenije in motenj razpoloženja.

Kratka zgodovina slovenščine v znanosti

Milan Vidmar, eden prvih profesorjev Univerze v Ljubljani, je v svojih Spominih opisal Ljubljano, kakršna je bila v času njegove mladosti. Danes se malokdo sploh še zaveda, da so imele ljubljanske ulice tedaj imena na tablicah izpisana le v nemščini, prav tako je: »v tistih časih vsa 'boljša' slovenska Ljubljana govorila neki mešani slovensko-nemški jezik«.

Munchausnov sindrom in bolniki, ki so odlični igralci

Bolniki z Munchausnovim sindromom najpogosteje simulirajo simptome kot so bolečine v prsih, trebušne bolečine, bruhanje, driska, slabokrvnost in nizek krvni sladkor. Poleg tega pogosto jedo pokvarjeno hrano, si injicirajo inzulin, poškodujejo kožo ter uživajo preveč ali premalo predpisanih zdravil, vse z namenom, da bi povzročili simptome bolezni.

S pomočjo morskih prašičkov do prvega zdravila za duševne bolezni

Psihiater John Cade je med vojnim ujetništvom, ko je bil vodja psihiatrične sekcije zapora, opazil, da se določeni zaporniki nenavadno obnašajo in njegova prva misel je bila, da je morda za to odgovoren toksin, ki se iz telesa izloči z urinom. Začel je beležiti vse, kar so ujetniki zaužili in kmalu povezal simptome bolezni s pomanjkanjem izbranih hranil v prehrani. To mu je dalo misliti, da bi se lahko tudi razlog za duševne bolezni skrival v pomanjkanju ali višku določene snovi v telesu.

Vojaška zmaga nad malarijo

Malarija je bila pogosto usodna tudi za prebivalce južnih provinc Kitajske, zato je Mao kljub kulturni revoluciji odobril “Projekt 523”. Program, ki je bil označen za državno skrivnost, je dobil ime po datumu prvega srečanja (23. maj 1967), na katerem se je zbralo približno 600 znanstvenikov.