Domov OZNAKE Univerza

Oznaka: univerza

Josip Plemelj (1873-1967)

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze in enega najpomembnejših slovenskih matematikov.

Urejanje komuniciranja znanosti

Kako lahko znanstvene in akademske institucije "prepoznajo in nagradijo" znanstvenike za njihovo zavezanost komuniciranju znanosti

Zapiski, ki znajo misliti

Pisanje in urejanje zapiskov je izjemno pomemben del vsakega študija. Vendar niso vsi pristopi k zapisovanju enako učinkoviti.

Odziv na trditve dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb

V dogovoru z Univerzo v Ljubljani objavljamo odziv dr. Žige Zaplotnika, dr. Tomaža Zwittra, dr. Matjaža Ličerja, dr. Gregorja Skoka in dr. Tjaše Pogačar na trditve prof. dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb.

Priznanje Mentor leta 2021

Mlada akademija je že 13. zapored podelila nagrade najboljšim mentorjem.

Kako izboljšati vrednotenje raziskovalnega dela?

Da bi bila znanost pravičnejša in da bi spodbujali uporabo praks, ki so za družbo najbolj koristne, bi bilo treba te postopke v kratkem izboljšati, ostalim že dostopnim metrikam pa dati večjo veljavo.

Jožef Stefan

Otrok nepismenih staršev s Koroške, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva in edini Slovenec, po katerem se imenuje fizikalni zakon.

Odgovori kandidatov za rektorja UL

Ustvarjalci Kvarkadabre smo pripravili nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili kandidatoma za rektorja Univerze v Ljubljani. Objavljamo odgovore Gregorja Majdiča in Igorja Papiča.

Vodenje univerz v ZDA in v Sloveniji

Zelo kratka primerjava organiziranosti in načina izbiranja vodstva.

Pred volitvami rektorja na UL : besedne akrobacije brez pričakovanih zavez

Z analizo kandidatov za rektorja Univerze v Ljubljani z vidika spolnega nadlegovanja želimo prispevati k vzpostavitvi varnega študijskega in delovnega okolja, mogoče pa komu olajšamo tudi odločitev pri oddaji glasovnice.

Kako smo obnemeli

Kako bomo od študentov pričakovali kritično mišljenje in avtonomnost, če smo v kritičnih trenutkih kot ustanova in njeni posamezniki izbrali pot molka in udobja?

Dejavniki akademske nekulture

Tako kot pri družinskem nasilju tudi dejavniki akademske nekulture pri izpostavljenih osebah slej kot prej spodkopljejo samozavest ter občutek integritete in avtonomije; osebe pasivizirajo in pahnejo v priučeno nemoč, zaradi katere iz situacije težko odidejo oz. se ji postavijo po robu.

Spolno nadlegovanje na univerzi

Spolnega nadlegovanja na univerzah se moramo lotili sistemsko. Enako velja tudi za druge oblike kršitev pravil in vrednot znanosti, ki jih v našem znanstveno-akademskem prostoru ni malo.

Opeklinska kirurginja Zora Janžekovič

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Aleksandra Kornhauser Frazer

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Marjam Mirzahani – prva dobitnica najvišje nagrade za matematiko

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.

Trije novi ERC projekti

Na zadnjem razpisu projektov za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) so bili uspešni tudi trije raziskovalci iz Slovenije: Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta ter Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožef Stefan.

Helena Sočič in začetki biotehnologije v Sloveniji

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

Yuval Noah Harari – mitične zgodbe za 21. stoletje

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari si je zadnja leta pridobil status vplivnega javnega intelektualca. Njegove knjige podirajo prodajne rekorde, njegovi javni nastopi so zelo dobro obiskani, prav tako se pogosto druži s slavnimi politiki, bogataši in zvezdniki. Čeprav je s svojimi idejami nedvomno osvojil veliko ljudi, pa njegove ideje med znanstveniki niso tako cenjene, nekaterim učenjakom se zdijo celo škodljive in zavajajoče.

Milan Vidmar: Vrhunski učenjak, ki je šahiral skozi življenje

Milan Vidmar je bil gotovo eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev prve polovice 20. stoletja. Ni veljal le za uglednega strokovnjaka s področja elektrotehnike in enega najboljših šahistov na svetu, imel je tudi veliko intelektualno širino in dober uvid v probleme takratne lokalne ter globalne družbe.