Oznaka: univerza

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.

Na zadnjem razpisu projektov za uveljavljene raziskovalce Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) so bili uspešni tudi trije raziskovalci iz Slovenije: Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta ter Peter Križan in Igor Muševič z Inštituta Jožef Stefan.

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari si je zadnja leta pridobil status vplivnega javnega intelektualca. Njegove knjige podirajo prodajne rekorde, njegovi javni nastopi so zelo dobro obiskani, prav tako se pogosto druži s slavnimi politiki, bogataši in zvezdniki. Čeprav je s svojimi idejami nedvomno osvojil veliko ljudi, pa njegove ideje med znanstveniki niso tako cenjene, nekaterim učenjakom se zdijo celo škodljive in zavajajoče.

Milan Vidmar je bil gotovo eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev prve polovice 20. stoletja. Ni veljal le za uglednega strokovnjaka s področja elektrotehnike in enega najboljših šahistov na svetu, imel je tudi veliko intelektualno širino in dober uvid v probleme takratne lokalne ter globalne družbe.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Periodni sistem elementov, ki ga je Dimitrij Mendelejev odkril med pisanjem učbenika pred natanko 150 leti, velja ne le za temelj kemije, ampak tudi za eno izmed v splošni javnosti najbolj prepoznavnih podob iz sveta znanosti.

Ko so začeli kemiki proti koncu 19. stoletja ustvarjati vedno več najrazličnejših novih spojin, se je pojavila potreba po univerzalnem sistemu za poimenovanje kompleksnih...

Nekaj odlomkov iz zapisa Publish and Perish: A Plea to Deans, Faculty Chairpersons, University Authorities glavnega urednika The European Journal of International Law in profesorja prava J.H.H....

Ko so si vojaki med drugo svetovno vojno na odročnih pacifiških otokih postavljali oporišča, so lokalnim prebivalcem, ki pred tem pogosto še niso bili...

Leta 1983 so pri britanski Kraljevi družbi, eni najstarejših in najuglednejših znanstvenih akademij na svetu, imenovali posebno komisijo, ki je dobila nalogo, da preuči,...

Jože P. Damijan je na svojem blogu objavil dva zanimiva sestavka, Zakaj želi ta vlada izstradati visoko šolstvo?, in Povečanje javnih izdatkov za raziskave...

Letošnji maj je postregel z zanimivo knjigo, ki so jo revije Entertainment Weekly, The Millions in Bustle označile za »najtežje pričakovani roman leta 2017«....

Leta 1996 so v ZDA sprejeli zakon, s katerim so želeli urediti pravila obnašanja na internetu. Poleg najrazličnejših prepovedi in omejitev je novi zakon...

Vabilo na javni posvet v okviru Civilnodružbenega monitorja etike v znanosti na katerem se bomo o znanstveni politiki pogovarjali z Jano Kolar in Józsefom Györkösom. V ponedeljek 18....

Da bi spodbudili in olajšali kvalitetno in predvsem argumentirano javno razpravo v Sloveniji, smo se pri Kvarkadabri odločili, da bomo v novi rubriki "javna...