V dogovoru z Univerzo v Ljubljani objavljamo odziv dr. Žige Zaplotnika (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – UL FMF), dr. Tomaža Zwittra (UL FMF), dr. Matjaža Ličerja (Nacionalni inštitut za biologijo – NIB), dr. Gregorja Skoka (UL FMF) in dr. Tjaše Pogačar (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani – UL BF) na trditve prof. dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb v medijih v preteklih tednih. (Odziv je bil izvorno objavljen na spletni strani UL.)

(Navedene trditve prof. dr. Rafaela Mihaliča glede podnebnih sprememb so citati iz intervjuja na spletni strani Demokracija, ki je bil objavljen 26. avgusta 2022: Dr. Rafael Mihalič: »Pomanjkanje plina in elektrike v Evropi ni posledica vojne v Ukrajini, pač pa Evropa že skoraj tri desetletja vztraja na zgrešenem političnem projektu«. 11. oktobra 2022 je na spletni strani Demokracija objavil tudi daljša pojasnila svojih izjav v intervjuju.)

Mihalič: Segrevanje ozračja zaradi antropogenih izpustov CO2. Že pred več kot 100 leti sta fizika Max Planck in Karl Scwarzschield nedvoumno dokazala, da spremembe koncentracije CO2 v ozračju nad 300 ppm (300 delcev na milion ali v deležu 0,0003 celotnega) skoraj ne vplivajo več na temperaturo ozračja, pa čeprav koncentracijo podvojiš ali popeteriš. Sedaj je v ozračju delež nekaj več kot 0.0004 od celote (v oceanih ga je od 50 do 100 x več raztopljenega). Od tega človek prispeva od 3 do 4 %, se pravi v deležu 0,00001. Kakršnokoli ogrevanje zaradi tega je fizikalno gledano povsem irelevantno in nemerljivo.

Odziv: Ne drži, naraščajoča koncentracija CO2 in tudi drugih toplogrednih plinov pomeni nadaljnje ogrevanje. Molekule toplogrednih plinov (vodna para H2O, ogljikov dioksid CO2, metan CH4, didušikov oksid N2O, ozon O3) interagirajo z dolgovalovnim (infrardečim) sevanjem, v katerem seva Zemljino površje s povprečno temperaturo 15 °C (Slika 1). Posledično preprečujejo, da bi dolgovalovno sevanje, ki ga oddajajo površje in spodnje plasti ozračja, nemoteno prešlo v vesolje. Efekt sta prva eksperimentalno odkrila ameriška fizičarka Eunice Foote in irski fizik John Tyndall v sredini 19. stoletja, prvi pa je o njem teoretiziral francoski matematik Joseph Fourier že ob koncu 18. stoletja. Nenadno povečanje koncentracije CO2 (ali katerega drugega toplogrednega plina) povzroči takojšnje sevalno neravnovesje (Zemlja izseva v vesolje manj toplote, kot jo prejme od Sonca). Velikost sevalnega neravnovesja pri povečanju koncentracije CO2 (npr. za 50 ppm) je približno logaritemsko odvisna od koncentracije CO2. Posledično je tudi pribitek temperature pri povečanju za 50 ppm pri 800 ppm nekoliko manjši kot pribitek temperature pri povečanju koncentracije za 50 ppm pri 300 ppm. Ogrevanje pri rasti koncentracije CO2 v ozračju se bo torej nadaljevalo. Razloga sta sledeča:

  • Poveča se absorptivnost na robovih “atmosferskega okna”, torej spektralnega okna, ki prepušča Zemljino dolgovalovno sevanje.
  • Deli absorpcijskega spektra CO2 so res nasičeni, če gledamo prehod sevanja skozi celoten stolpec ozračja celokupno (Slika 1). Vendar posamezne rezine tega stolpca niso nasičene (četudi cel stolpec je), posebej v višjih delih atmosfere (za to je razlogov več; Slika 2), kar vpliva na sevalno bilanco v spodnjih plasteh in ob površju.

Pri trenutni koncentraciji CO2 bi njena podvojitev pomenila dvig temperature le za 1 °C, če bi upoštevali izključno vpliv CO2. Vendar pa se zaradi vsesplošnega dviga temperature zviša tudi največja količina vodne pare, ki je lahko v zraku. Zaradi višje temperature se poveča izhlapevanje vode iz površja in količina vodne pare v ozračju naraste, še posebej v spodnji troposferi na območju ekvatorja, kjer je vodne pare tudi sicer največ. Vodna para je najmočnejši toplogredni plin, zato temperatura še dodatno naraste, v zraku je tako lahko še več vodne pare in tako naprej. Vodna para pri podvojitvi koncentracije CO2 več kot podvoji toplogredni učinek CO2. Opisan efekt je najmočnejša povratna zanka v našem ozračju.

Slika 1. Vir: dr. Robert Rohde, Berkeley Earth
Slika 2. Vir: dr. Robert Rohde, Berkeley Earth

Mihalič: Vseh fizikalnih procesov v atmosferi ne poznamo, jih ne znamo matematično opisati, za nekatere pa niti ne vemo, v katero smer učinkujejo …

Odziv: To, da atmosferskih procesov ne znamo do potankosti opisati, nikakor ne pomeni, da ne znamo statistično oceniti, kako močan je lahko njihov vpliv na planet. Te negotovosti ocenjujemo na primer s pomočjo izračunov različnih scenarijev razvoja planetarne klime, v katerih spreminjamo negotove parametre v okvirih njihovih možnih vrednosti. Predvsem je negotov vpliv stratokumulusov v subtropskih predelih, skupni vpliv aerosolov na energijsko bilanco, odziv biogeokemičnega cikla. Vse te negotovosti se odražajo v parametru ravnovesna občutljivost klimatskega sistema (“equilibrium climate sensitivity”, ECS), ki se ga določa na podlagi paleoklimatskih meritev, modelskih simulacij preteklih obdobij itn. Ta parameter opiše, za koliko bi se po dolgem času, torej ko Zemlja doseže termalno ravnovesje, povečala globalna povprečna temperatura blizu tal ob podvojitvi koncentracije CO2 iz predindustrijske vrednosti 280 ppm. Ocena zadnje obširne študije je prikazana na Sliki 3. (Sherwood et al., 2020: An Assessment of Earth’s Climate Sensitivity Using Multiple Lines of Evidence, Reviews of Geophysics 58(4), Fig. 24). Najbolj gotova ocena za ECS je 3 °C, ima pa porazdelitev široke repe, kar je zaskrbljujoče, saj to pomeni, da lahko pride pri podvojitvi koncentracije CO2 do segrevanja, ki bo za nekaj stopinj večje od treh stopinj.

Slika 3. Verjetnostna gostota ravnovesne klimatske občutljivosti v Kelvinih.

Z metodami, ki jih je razvil lanski Nobelov nagrajenec za fiziko Klaus Hasselmann, se da dobro ločiti vpliv naravnih vzrokov od vpliva človeka. Tudi simulacije klimatskih modelov ne kažejo trenda ogrevanja, če eliminiramo antropogene vplive (Slika 4). Poleg tega je jasno, da je dodaten CO2 v atmosferi človeškega izvora kot posledica kurjenja fosilnih goriv. Dokaz za to je razmerje koncentracij izotopov 13C in 12C. Izotopa 13C je namreč v fosilnih gorivih relativno manj. Ko dodajamo v ozračje CO2, ki je posledica gorenja fosilnih goriv, dodajamo torej predvsem izotop 12C. Posledično razmerje 13C/12C sčasoma upada (Slika 5). Obstaja še vrsta drugih fizikalnih dokazov, da je dodaten CO2 v atmosferi človeškega izvora, npr. razmerje izotopov radioaktivnega 14C in 12C. Prvega smo vnesli v ozračje z jedrskimi poskusi, vendar pa razmerje upada hitreje, kot bi moralo glede na razpolovno dobo (v ozračje namreč dodajamo predvsem 12C). Skladno z rastjo CO2 v ozračju upada tudi razmerje koncentracije molekul kisika in dušika, prvi se namreč porablja pri gorenju. Paleoklimatske meritve v ledenih vrtinah prav tako jasno kažejo, da so trenutne spremembe koncentracije CO2 v ozračju približno dva velikostna reda hitrejše kot kadarkoli v 800.000 letni zgodovini.

Slika 4. Opazovane spremembe globalne povprečne temperature glede na predindustrijsko dobo (povprečje obdobja 1850-1900). Te so primerjane s simuliranimi spremembami v primeru, da upoštevamo človeške emisije ter spremembe rabe tal, ter v primeru brez naših vplivov. Kratkoročna odstopanja temperature navzdol so posledice močnejših vulkanskih izbruhov, npr. Krakatoa l. 1883 in Pinatubo l. 1992. Vir: IPCC AR6, WG1, Summary for Policymakers.
Slika 5. Spreminjanje koncentracije CO2 na podlagi paleoklimatskih meritev iz različnih vrtin [zgoraj] in spreminjanje razmerja koncentracij izotopov C13 in C12 v ozračju.Vir: Rubino et al., 2019. Earth Syst. Sci. Data, 11, 473–492

Mihalič: … Sonce spreminja jakost sevanja, opleta okoli težišča sončnega sistema (s tem se spreminja tudi razdalja do Zemlje), Zemlja kroži okrog njega v orbiti, ki se spreminja po obliki, nagib njene osi se spreminja (Milankovićevi cikli), osončje na poti okrog Rimske ceste naleti na bolj ali manj prašna območja, magnetno polje sonca se spreminja v skladu z njegovo aktivnostjo in še bi lahko naštevali …

Odziv: Glede na upadajočo sončevo aktivnost v zadnjih 4 desetletjih bi se morala Zemlja celo rahlo ohlajati, če ne bi bilo drugih vzrokov. Milankovičevi cikli, ki so posledica sprememb orbitalnih parametrov (najpomembnejši med njimi sprememba ekscentričnosti Zemljine tirnice), lahko samostojno privedejo do sprememb v temperaturi le za nekaj desetink kelvinov. Vzroka za ojačitev teh sprememb sta lahko stohastična resonanca ali odziv biogeokemičnega cikla na rahlo spremenjene temperature (primer: Roberto Benzi, Giorgio Parisi, Alfonso Sutera & Angelo Vulpiani (1982), Stochastic resonance in climatic change, Tellus, 34:1, 10-15, DOI: 10.3402/tellusa.v34i1.10782).

Avtor zgornjih trditev se očitno ne zaveda, da je značilni čas za spremembe galaktičnega okolja stotine milijonov let in da je značilni čas znatne spremembe Sončevega sija milijarde let, sedanje klimatske spremembe pa se nam dogajajo znotraj nekaj deset let, kar je mnogo hitreje tudi od Milankovićevih ciklov in posledičnih (sicer z geološkega vidika hitrih) zgodovinskih menjav ledenih in toplejših obdobij. Za izjemno hitre trenutne klimatske spremembe je kriv lahko le človek, kar potrjuje tudi bilanca človeških emisij ogljkovega dioksida in zgoraj omenjena sprememba razmerja ogljikovih izotopov. Morda v ilustracijo še ena prispodoba: če bi se ljudje enakomerno porazdelili po vseh svetovnih celinah in morjih, bi bil vaš sosed le 250 metrov daleč. Tako najbrž ne preseneča, da naš vpliv na klimo ni zanemarljiv.

Mihalič: … In pri tem vsem 0.0001% CO2 v “luftu” ključno vpliva na klimo? Pa ne se hecati!

Odziv: Le vsaka 2.500-ta molekula v zraku je molekula ogljikovega dioksida, in le vsaka 500.000 je molekula metana, kljub temu pa sta ta dva plina v našem ozračju izjemno pomembna, saj interagirata z dolgovalovnim Zemljinim sevanjem in pomembno vplivata na sevalno bilanco. Pomembna je torej kemijska sestava in tega so se zavedali že fiziki in kemiki v sredini 19. stoletja. Tudi antibiotik, katerega količina predstavlja le eno milijoninko telesne teže, lahko reši življenje, najmočnejši strupi pa človeka ubijejo še pri več kot 10x manjši koncentraciji.

Mihalič: Vsi klimatski modeli so zgrešili napovedi. Od prvega do zadnjega.

Odziv: Ne drži, projekcije s klimatskimi modeli, izdanimi med 1970 in 2000, so bile večinoma zelo točne pri napovedovanju dviga globalne povprečne temperature (slika spodaj). Med drugimi so bile zelo točne tudi modelske projekcije lanskega Nobelovega nagrajenca za fiziko Sykura Manabeja. Modelske projekcije prihodnjega podnebja temeljijo na 1) računalniških simulacijah podnebnega sistema s sklopljenimi numeričnimi modeli ozračja, oceanov, tal in 2) predvidevanjih o prihodnjih izpustih CO2, ostalih toplogrednih plinov ter drugih faktorjev, ki vplivajo na podnebje (sončevi cikli, raba tal itd.). To pomeni, da so projekcije najboljših fizikalnih modelov ozračja ovojnice možnih scenarijev, ki so močno odvisne od tega, po katerem scenariju toplogrednih izpustov bomo ljudje Zemljo krmilili. Primerjava z meritvami kaže, da so klimatski modeli različnih kompleksnosti v preteklih petih desetletjih natančno napovedali spremembe povprečne temperature na površju Zemlje, ob predpostavki, da so bili tudi vhodni podatki, torej projekcije koncentracij toplogrednih plinov, natančno napovedane (Slika 6).

Slika 6. Trend ogrevanja v stopinjah/desetletje za različna obdobja in primerljive klimatske projekcije. Vir: Hausfather, Z., Drake, H. F., Abbott, T., & Schmidt, G. A. (2020). Evaluating the performance of past climate model projections. Geophysical Research Letters, 47, e2019GL085378

Mihalič: Statistično na 1/100 površja Zemlje vsako leto pač nastopi 100-letni dogodek. Cela Slovenija pa predstavlja 0,004 od 1/100 površine Zemlje. Je letos pač nastopil 100-letni ali 1000-letni dogodek. Mediji pa o Armagedonu. Še cela Italija predstavlja samo 0,06 od 1/100 površine Zemlje in Evropa z ruskim delom vred le 2/100.

Odziv: Najprej moramo postaviti enoten časovni okvir, v katerem spremljamo rast temperatur. Tipično temperature primerjamo s povprečno temperaturo v predindustrijski dobi (l. 1850-1900), za katero še imamo meritve oz. dobro rekonstrukcijo temperatur. Od takrat je globalna povprečna temperatura narasla za 1,3 °C po podatkih Berkeley Earth. Globalna povprečna temperatura sicer ni dobro merilo glede vpliva na človeka – živimo namreč na kopnem. Temperatura nad kopnim (predstavlja 29% Zemljinega površja) se je zopet po podatkih Berkeley Earth segrelo za 1,70 ± 0,04 °C, temperatura nad oceani pa za 0,83 ± 0,05 °C od predindustrijske dobe. Slovenija se je do l. 2020 po podatkih Berkeley Earth segrela za 2,3 °C glede na predindustrijsko dobo in se torej segreva hitreje od globalnega povprečja in tudi hitreje od kopenskega povprečja.

Če si predstavljamo vreme kot šum okoli povprečja (podnebje) in če se slednje ogreva, potem je jasno, da bodo postaje zabeležile več vročih temperaturnih rekordov kot mrzlih temperaturnih rekordov (Slika 7). Avtor z navajanjem deleža površine Slovenije, Italije ali Evrope v primerjavi s površino Zemlje zavaja: kot kaže slika 7 so ekstremni dogodki pogosti skoraj povsod in ne le na majhnih delih Zemljinega površja, poleg tega lahko posamezen dogodek (na primer vročinski val ali suša) obsega zelo veliko geografsko območje.

Slika 7. Število dnevnih, mesečnih in absolutnih temperaturnih rekordov (v rdečih barvah vroči temperaturni rekordi, v modrih barvah mrzli temperaturni rekordi) v letu 2021. Bistveno več je bilo vročih temperaturnih rekordov. Vir: dr. Robert Rohde, Berkeley Earth.

Mihalič: Svetovne temperature že 17 let ne izkazujejo trenda ogrevanja – ne nasedajte raznim prerokom katastrofe. Pri nas je vroče, v Avstraliji zmrzujejo, kot že dolgo ne.

Odziv: Ne drži, globalne temperature pospešeno naraščajo (Slika 8). Bilo pa je obdobje nekje od 2000 do 2012, ko je bila rast globalne povprečne temperature minimalna (t.i. “global warming hiatus”), so pa v tistem času toploto pospešeno absorbirali oceani, še posebej tropski Pacifik. Pojav stagnacije temperature je bil razložen v več odmevnih člankih, npr.

Trditve o “zmrzovanju” v Avstraliji so netočne in zavajajoče, segreva se tudi Avstralija, glej npr: https://www.csiro.au/en/research/environmental-impacts/climate-change/state-of-the-climate

Slika 8. Rast globalne povprečne temperature v obdobju 1850 – 2021. Vir: http://berkeleyearth.org/global-temperature-report-for-2021

Mihalič: 30 let v Evropi govorimo o razogljičenju, za to smo zapravili tisoče milijard € in delež obnovljivih virov v primarni energiji je 6% (upoštevajoč hidroelektrarne – brez tega še pol manj). A zdaj bomo pa v naslednjih 30 letih prišli kar na 100 %? Z osnovnošolskim računanjem in nekaj zdrave pameti si lahko vsak izračuna, da gre za neumnost.

Odziv: Nismo strokovnjaki za energetiko, bi pa želeli pripomniti dvoje: (1) mnenje, da obnovljivi viri pomenijo “zapravljanje” je pod pričakovanim akademskim nivojem razprave, enako sodbe o “neumnostih”; (2) tudi če številke, ki jih navaja avtor, držijo, je očitno treba povečati vlaganja v obnovljive vire za en velikostni red, kar ob tipičnih življenjskih dobah elektrarn ni videti nemogoče.

Mihalič: Če želimo razvijati civilizacijo je vedno večja raba energije nujna, ker to sovpada. Z odrekanjem poceni energiji (mišljeno v smislu dostopni vsakomur) se odrekamo civilizaciji. Ampak to je morda komu celo v interesu.

Odziv: Civilizaciji bi se odrekali z nadaljnjo nezmanjšano uporabo fosilnih goriv. Območje tropskih in subtropskih predelov bi v tem primeru za človeka postalo za del leta nenaseljivo. Temperature mokrega termometra (te določajo, na koliko se lahko ohladi temperatura našega telesa z izhlapevanjem znoja s površine naše kože) bi se namreč v delu leta povzpele nad 35 °C. To je meja, pri kateri se lahko zdrav odrasel človek v mirovanju, v senci (torej da ni dodatnega vpliva direktnega sončnega sevanja), gol in pri popolni ventilaciji še ohlaja z znojenjem. Primer:

  • Colin Raymond,Tom Matthews,Radley M. Horton,The emergence of heat and humidity too severe for human tolerance, Science Advances, 6, 19, (2020)
  • Pal, J., Eltahir, E. Future temperature in southwest Asia projected to exceed a threshold for human adaptability. Nature Clim Change 6, 197–200 (2016).

Ekstremna vročina tudi močno ogroža delovno sposobnost posameznikov, kar ima za posledico manjšo gospodarsko učinkovitost. V vročinskih valovih, ki so se pojavili v štirih nenormalno vročih letih (2003, 2010, 2015 in 2018 glede na 1981–2010) je skupna ocenjena škoda v Evropi znašala 0,3–0,5 % evropskega bruto domačega proizvoda (BDP). Vplivi so heterogeno razporejeni in v bolj ranljivih regijah presegajo 1 % BDP. Projekcije kažejo, da bi se lahko do leta 2060 vplivi v Evropi povečali za skoraj petkrat, če ne bodo sprejeti ukrepi za blaženje ali prilagajanje. Primer: David García-León, Ana Casanueva, Gabriele Standardi, Annkatrin Burgstall, Andreas D. Flouris & Lars Nybo (2021). Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe. Nat Commun. 2021 Oct 4;12(1):5807

Mihalič: Morje se dviguje z enakim tempom, kot že stoletja. Ne bolj, ne manj. Bodi dovolj, takih točk bi lahko navedli še veliko.

Odziv: Ne drži. Raziskave onstran vsakega dvoma kažejo, da se globalna srednja gladina morja v zadnjih desetletjih dviga bistveno hitreje, kot se je kadarkoli v preteklih dva tisoč letih, Sredozemska srednja gladina pa bistveno hitreje kot kadarkoli v štiri tisoč letih. Med letoma 0 in 1700 je globalna srednja gladina morja, glajena prek časovnega okna 60 let, rasla in padala s hitrostmi med -0,3 mm/leto do +0,2 mm/leto (+/- 0,3 mm/leto). V zadnjih 60 letih je globalno povprečje rasti srednje gladine okoli sedemkrat hitrejše, tj. +1,4 mm/leto (+/- 0,2 mm/leto). V zadnjih dvajsetih letih v severnem Jadranu beležimo rast prek +4 mm/leto. Gladina morja raste in pada tudi brez človekovega vpliva, a raziskave kažejo, da je večina danes opazovane rasti gladine povezana s človekovimi toplogrednimi izpusti in je ni mogoče pojasniti z naravno spremenljivostjo.

  • Walker, J.S., Kopp, R.E., Little, C.M. et al. Timing of emergence of modern rates of sea-level rise by 1863.
  • Nat Commun 13, 966 (2022). https://doi.org/10.1038/s41467-022-28564-6
  • Vacchi, M., Joyse, K.M., Kopp, R.E. et al. Climate pacing of millennial sea-level change variability in the central and western Mediterranean. Nat Commun 12, 4013 (2021). https://doi.org/10.1038/s41467- 021-24250-1
  • Kopp, R. E., Kemp, A. C., Bittermann, K., Horton, B. P., Donnelly, J. P., Gehrels, W. R., et al. (2016). Temperature-driven global sea-level variability in the Common Era. Proceedings of the National Academy of Sciences, 113(11), E1434– E1441. https://doi.org/10.1073/pnas.1517056113
  • K. Zickfeld, S. Solomon, D. M. Gilford, Centuries of thermal sea-level rise due to anthropogenic emissions of short-lived greenhouse gases. Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 114, 657–662 (2017).
-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

17 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Nabijemasvsenaku
Nabijemasvsenaku
2 - št. mesecev nazaj

To vidim kot pozitivno, da imamo odprto debato o neki znanstveni temi. La tako naprej.
Le zakaj je nikoli nismo imeli med korono? Odgovor je meni povsem jasen.

Seveda pa lahko hitro zaidemo v nevarno področje, ko se govori o ukrepih, politiki, obvezah za vse… pozorni moramo biti!

Marko
Marko
1 mesec nazaj
Odgovor na  Jure

Se splača prebrat, a ko vidiš ,katere članke citira, se samo smeješ. Kdo npr. je Christopher Monckton? Svetovno znani prevarant, ki se izdaja za lorda, pa to ni? Ki se izdaja za znanstvenika pa to ni. https://www.youtube.com/watch?v=fbW-aHvjOgM

Filip Hubat
Filip Hubat
2 - št. mesecev nazaj

Filip Hubat dr. Rafaela Mihaliču nobeden od podpisanih ne seže do kolen. Nič se niso naučili iz Einsteinovega primera, ko je predvsem sramotni trop ritoliznikov nacionalsocialistične “znanosti” planil po njemu. Odgovoril je, če bi se motil, bi bil dovolj eden. Enako je sedaj završalo med profesorji pri nas. Dajmo si ogledati, kaj govori cvet naše naravoslovne izobrazbe Dr. Robert Golob. Ni zavil na njemu neznano področje ampak je ostal pri energetiki. Dejal je nekako takole, da naj gredo gospodinjstva na gretje z toplotnimi črpalkami. To je popolna norost, ker nimamo ne dovolj elektrike (pa še manj jo bo), niti prenosnih… Beri dalje »

Marko
Marko
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Filip Hubat

Velika razlika je, da je Einstein dobil dve Nobelovi, Mihalič pa…

Filip Hubat
Filip Hubat
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Marko

Tole kar Evropa počne na energetskem področju ne bo prineslo nobene Nobelove. Govori se, da stroka kjer so tudi univerze podpirajo “zeleni prehod”. In to stroka, ki ne ve koliko tisoč milijard denarja bo še potrebno, da bi se utopija uresničila. Če so se ZDA streznile, ko se je v Teksasu vse skupaj sesedlo. Če bo prišlo zaradi pomanjkanja energije do neslutene vojne temu ne bodo krivi zlobni Američani (dežurni krivci – kanede), niti Rusi, niti Ukrajinci. Prvič pa bo imela glavno krivdo za vojno podkupljena stroka z takorekoč vseh univerz. Toliko laganja o fotovoltaiki in vetrnicah v človeški zgodovini… Beri dalje »

Marko
Marko
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Filip Hubat

Dragi Filip,

ne spreminjaj teme. Mihalič govori o podnebnih spremembah, s katerimi se ne ukvarja. Negira vpliv človeka nanje, kar znanstveno ne argumentira. In ob strokovno podprtem odgovoru sedaj po tvoje lažejo vsi drugi?

Filip Hubat
Filip Hubat
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Marko

Marko, verjetno boš lahko našel povzetke znanstvenih čankov, ki jih je objavljal Življenje in tehnika. Že od 1973 (tu nekje) se napoveduje, da imamo nafte le še za deset let in podobno. Še veliko huje je glede podnebja. Vsa velemesta ob vodi bodo potopljena še pred koncem tisočletja, enako bo z Nizozemsko, da o Benetkah sploh ne govorim. Trume turistov drvijo tja, ker se bodo vsak čas potopile, tako da se človek vpraša, če niso turistični delavci podkupili ali napili silne znanstvenike, da te bedarije pišejo. Koliko doktoratov se je podelilo na take teme? Praveč, da bi sinovi njihovih nosilcev… Beri dalje »

Marko
Marko
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Filip Hubat

Sem bral te članke v ŽIT in od njih dobil tudi seznam virov, ki jih lahko povzamem z dvema besedama: Cherry picking. In imam samo en odgovor za vas: Če imajo Mihalič, Margan in Alkalaj res kaj za povedat pametnega, mislite da bi objavljali v ŽIT in ne v resni znanstveni reviji? Pa ne se hecat.

Filip Hubat
Filip Hubat
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Marko

Ne mislim tukaj lepit linkov od spletnih člankov kjer se navajajo zmote znanosti glede podnebja (pa še marsikaj drugega) v recimo zadnjih 50. letih. Tudi “resne znanstvene revije” so se motile. Lahko pa jih poiščeš sam in ovrednotiš. Metuljev efekt je preveč ljudi zavedel in nočejo več videti robustnosti samouravnavanja, potem pa pridejo katastrofične napovedi.

Roman
Roman
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Marko

Dve? Kdaj pa?

Marko
Marko
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Roman

Eno, zaslužil si je pa tri.

Brane Slevec
Brane Slevec
2 - št. mesecev nazaj

Počasi pričenjam razumeti od kje želja, že kar potreba po umetni inteligenci. Kaže, da je še evolucija, skupaj s planetom, dokončno obupala nad nami … tale odrezavi doktor Rafael pa me spominja na oni vic, kjer skesani samomorilec pada iz stolpnice in si dopoveduje: ‘še sem živ, še sem živ’ … ali pač na internirance v koncentracijskih taboriščih, ki so si v svrho preživetja ustvarili svoj domišljijski svet, dejansko pa živeli kot nekakšni enosmerni mitohondrijski bio roboti. Je pa zanimivo, pravzaprav simptomnatično, da avtorji (apologetskih) tez, kot je teza doktorja Rafaela, za svoje … ideje brž najdejo sokrivce, ki jih… Beri dalje »

Filip Hubat
Filip Hubat
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Brane Slevec

Iz te zanesenjaške gostobesednosti so se nekje izgubili argumenti, ki bi z ostrino uma spodsekali “Rafaelove” trditve. Vendar kaže, da to sploh ni bil namen zapisa – škoda.

Brane Slevec
Brane Slevec
2 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Filip Hubat

Glej, jaz sem pač človek, ki se izraža z več kot enim stavkom, gostobesednost gor ali dol, sploh pa ni moj namen kogarkoli spodsekati; jaz sem za sodelovanje, čeprav se moram neprestano nekaj preklati, celo pretepati, še sreča da mi gre to precej dobro od rok. Kar se pa argumentov tiče, pa so jih zadosti našteli že ostali doktorji in profesorji, kot zanalašč pa sem pri prvem hitrem branju kot prvega prebral spodnji argument cenjenega profesorja doktorja Rafaela Mihaliča, oziroma “Rafaela” :  … Sonce spreminja jakost sevanja, opleta okoli težišča sončnega sistema (s tem se spreminja tudi razdalja do Zemlje),… Beri dalje »

Filip Hubat
Filip Hubat
1 mesec nazaj
Odgovor na  Brane Slevec

“Rafael” ima prav! Gre seveda za tisto kar je hotel povedati. Skupina, ki ga napada kljub zvenečim titulam ne kaže, da je bila sposobna razumeti bistvo. Še ko bodo morebiti ostali brez elektrike, ne bodo vedeli kaj jih je prizadelo. https://n1info.si/poglobljeno/ce-se-bodo-ljudje-zaceli-mnozicno-ogrevati-na-elektriko-bo-sistem-pocepnil/?ref=push&fbclid=IwAR1c3TOJ8383wvryqfW9PEtiYpmsAWyyIUiqbRCjopvmY0BcnmbU4D2SuQw

dr. T. Zarot (društvo za kmetijstvo)
dr. T. Zarot (društvo za kmetijstvo)
2 - št. mesecev nazaj

1.) Kdo je leta 1860 meril temperaturo globalno in na desetinke natančno?
2.) Kje se nahaja večina termometrov v statistiki. Letališča, urbano, v gozdu?
3.) Še bolj zanimiv je histogram za recimo 15.000 let.
4.) Zemlja ni okrogla in se ne vrti, Maksvel zahteva eter, Plank je idealiziral!
5.) Pejte raje drevesa sadit, bodo super rastla pri povečanem co2…