Giovanni Antonio Scopoli je bil prvi naravoslovec, ki je podrobno in sistematično proučeval naravo Slovenije. Doma je bil iz Južne Tirolske, gimnazijo je obiskoval v Trentu, nato pa študiral medicino v Innsbrucku. Po uspešno opravljenem državnem zdravniškem izpitu leta 1753 na Dunaju mu žal ni uspelo oditi na službovanje v Linz, kot se je nadejal, ampak se je moral zadovoljiti z rudnikom živega srebra v odročni Idriji.
Takole je opisal Idrijo, ko je tja prispel leta 1754: »Ta kraj, ki je dobil ime od bližnjega lijaka, sestoji iz zelo revnih, tja v hribe postavljenih rudarskih koč. Ko sem ga od daleč zagledal, se je mojega srca polastila slutnja vseh nezgod, ki sem jih potem skoro šestnajst let prebivati moral v tej ječi.«
Kot navdušen botanik je prepotoval okolico in podatke o rastlinah zbral v knjigi Kranjska flora (Flora carniolica), ki je izšla leta 1760 na Dunaju. V knjigi je opisal 756 vrst cvetnic in 256 necvetnic ter ob latinskih navedel tudi takratna kranjska (slovenska) imena. Kot zdravnik je opisal tudi zdravilne lastnosti posameznih rastlin. Njegova knjiga velja za prvo znanstveno delo o naravi na teritoriju današnje Slovenije, s prvimi slovenskimi botaničnimi imeni.
Dolgo časa ni bilo znano, da je Scopoli glive, ki jih je opisal v tej knjigi, opremil tudi z ilustracijami. Angažiral je slikarja Thomasa Hörmanna, ki je v tehniki olje na platno izdelal 47 slik. V knjigo vezane originale ilustracij hranijo v pariškem prirodoslovnem muzeju (Muséum national d’Histoire naturelle), kjer jih je leta 1995 odkril mikolog Andrej Piltaver.
Reprodukcije fascinantnih ilustracij gliv, ki jih je Scopoli opisal v svoji prvi izdaji kranjske flore, je Piltaver pravkar izčrpno predstavil v reviji Scopolia, ki jo izdaja Prirodoslovni muzej Slovenije. Slikam 189 gob so dodani Scopolijevi ročno napisani komentarji.
