Oznaka: komuniciranje znanosti

Kako lahko znanstvene in akademske institucije "prepoznajo in nagradijo" znanstvenike za njihovo zavezanost komuniciranju znanosti

Argumenti so relevantni šele, ko so vzpostavljene ustrezne okoliščine, da jih ciljna publika sploh dojame kot nekaj zanje pomembnega.

Carl Sagan je opozoril, da smo vzpostavili civilizacijo, ki temelji na dosežkih znanosti in tehnologije, hkrati pa večina o znanosti in tehnologiji ne ve kaj dosti. Prepričan je bil, da je ta vnetljiva mešanica moči in nevednosti recept za katastrofo.

Molk stroke ob pomembnih temah je problem za družbo.

Kopija pogovora, ki je nastal v okviru predmeta novinarski praktikum.

Opredelitev družbenega in znanstvenega pomena komuniciranja znanosti

Med pogoje za normalno delovanje sodobne demokratične države brez dvoma sodi tudi znanstvena pismenost njenih državljank in državljanov.

Širjenje navduševanja za znanost, naravo in zadnja leta tudi okoljske teme skozi dokumentarce oziroma spletne video vsebine nima pomembnega vpliva le na širšo javnost, ampak tudi na same znanstvenike in znanstvenice, saj strokovnjaki prav tako potrebujejo širši okvir za razumevanje in vrednotenje svojega dela.

Kaj nam sploh še ostane, če jamstvo zaupanja v znanstveno vednost ne morejo biti ne trditve posameznih znanstvenikov, ne priseganje na znanstveno metodo in ne kriterij objave v znanstveni reviji?

Zadnje čase mi vse pogosteje zastavljajo vprašanje, zakaj bi bralci sploh zaupali mojim zapisom o znanosti in covidu, saj nisem virolog?

"Če zna raziskovalec pojasniti vsebino in smisel svojega dela širši javnosti in kolegom iz drugih ved, je zelo verjetno, da ima njegovo delo dejansko dolgoročni pomen za družbo. Komuniciranje znanosti sam razumem kot nekakšno aplikativno filozofijo znanosti, ki izvaja hkrati s sintezo vsebine tudi analizo in osmišljanje raziskovalnega dela skozi širšo družbeno in idejno perspektivo."

Če znanstvene raziskave ostanejo le v ozkem krogu podobno mislečih in niso podvržene široki argumentirani javni kritiki širšega kroga strokovnjakov, lahko začneta družbena moč in zaupanje, ki ga uživa znanost, slabeti. To ni dobro ne za znanost ne za sprejemanje skupnih odločitev v družbi.

Posnetek pogovora v Mladinskem gledališču: “V času epidemije smo spet začeli poslušati znanost ... Njena izpostavljenost pa je hkrati razkrila marsikatero vprašanje njenega delovanja, vpetosti v družbo in politiko ter njene odgovornosti."

Zakaj si človeški možgani zlahka zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo s pomnjenjem nepovezanih podatkov?

Leta 1983 so pri britanski Kraljevi družbi, eni najstarejših in najuglednejših znanstvenih akademij na svetu, imenovali posebno komisijo, ki je dobila nalogo, da preuči,...

Ko smo razmišljali, kako bi naslovili pogovor ob 20-letnici spletne strani www.kvarkadabra.net in istoimenskega društva za tolmačenje znanosti, je bila ena od idej tudi "Vrednote...

Posnetek polurnega video intervjuja, ki ga je s Sašem Dolencom za portal Tromba pripravila Ina Petric. (Vir: Dr. Sašo Dolenc: Pomembno je razmišljati o...

Kako je mogoče, da pridejo na prvi pogled razumni in šolani ljudje do zaključkov, ki so povsem v nasprotju z zaključki večine strokovnjakov, čeprav vsi izhajajo iz istih dejstev v obliki poročil o znanstvenih raziskavah?

Kopija intervjuja iz časopisa Večer - Raztepeni po svetu, a še zmeraj Kvarkadabra. Dr. Sašo Dolenc je motor Kvarkadabre, spletnega časopisa za tolmačenje znanosti, ki že...

Kratek intervju ob izidu knjige Od genov do zvezd za časopis Svet24.si - Znanost je lahko tudi zabavna: Znanstveniki so pogosto nerazumljivi za širšo množico....