Morda se ne spodobi, da s svojo prvo objavo po dolgem času z drugega konca Evrope drenjam v stanje v slovenski raziskovalni skupnosti, a ker sem bil malo spodbujen, da na Kvarkadabri sprožim razpravo: ste že slišali ono o javnih sredstvih za raziskovanje?

Gre za pobudo z nazivom “Iz javnih sredstev le ena plača“, ki jo je zagnal Sašo in ki je gotovo vsaj ploden teren za razpravo, če ne tudi priročen poligon za prepir. Opis pobude ni dolg, zato si ga splača prebrati v celoti, tu pa mu za začetek razprave dodajam še svoj komentar.

V normalnih časih taka pobuda ne bi bila povsem smiselna: del poslanstva in obveznosti vsakega visokošolskega učitelja je tudi raziskovalno delo (in do določene mere obratno), zato je neumno pričakovati, da bi učitelji zgolj učili, raziskovalci pa zgolj raziskovali. Če je učitelj zaposlen kot učitelj, nato pa pridobi raziskavo, zakaj ne bi bil plačan za dodatno delo? Če porečete, da naj si pač raziskovalna sredstva pridobi na trgu, zanemarjate stvarnost, da so tudi mnoga zelo pomembna raziskovalna področja taka, da jih trg ne bo podpiral in so obsojena na iskanje pomoči od skupnosti kot celote, se pravi iz javnih sredstev. Če je za raziskovanje pripravljen nameniti še več svojega časa in truda onkraj običajnih delovnih nalog, si za to zasluži tudi dodatno plačilo.

Če k temu kot član raziskovalne skupnosti dodate še žalostna dejstva, da v danih razmerah tudi odlični raziskovalci (recimo točno tisti, ki lahko pridobivajo raziskave) iz javnih sredstev prejemajo glede na svoje sposobnosti zelo borne plače in da jih z dodatnimi raziskavami vsaj malo približajo spodobni ravni, da si iz projektov plačujejo del materialnih stroškov svojega dela (čeprav ta vidik ni neposredno zaobjet v pobudi, je odvisno od njene izvedbe lahko vsaj posredno prisoten), da mnogi s tem nadomeščajo razkorak med višjo habilitacijo in nižjim delovnim mestom ter še kaj, potem je nespameten vsak predlog, ki vnaprej privoli v žalostno stanje glede drobne velikosti raziskovalne malhe in se posveti zgolj prepiru o tem, kako bi si drobtinice iz nje delili, namesto da bi zahtevali, da kot bolj razsvetljene države tudi Slovenija znanosti in raziskovanju nameni večjo malho, iz katere bo tudi 100 % plače dovolj visok znesek.

Ampak to niso normalni časi. To so časi, ko denarja marsikje dramatično primanjkuje. Ko se denimo, kot slišimo, na fakultetah krčijo sredstva za plačevanje pedagoškega dela, ko razmere in (kolikorkoli že nesrečna) vodstva raziskovalno-izobraževalnih ustanov redna delovna razmerja z (mlajšimi) sodelavci nadomeščajo s cenejšim in socialno nevzdržnim pogodbenim sodelovanjem, ali pa jih najbolj nemočno zgolj prekinjajo. V takih časih reči, da je edina rešitev trmasta zahteva po dodatnih sredstvih, žalostna vmesna statistika mlade generacije raziskovalcev in pedagogov pa cena, ki jo je do tedaj pač treba plačati, medtem ko gre zaznaven obseg javnih sredstev za plačevanje nadobremenitev uveljavljenih (starejših) raziskovalcev, se mi ne zdi preveč solidarno.

Dokler ni realno pričakovati dodatnih sredstev, in to se mi žal ne zdi zgolj vprašanje mesecev, bi kazalo razmisliti o tem, kako vendarle tudi z obstoječimi sredstvi poskusiti rešiti, kar je rešiti vredno, to pa bi morali biti tudi generaciji mladih in (še) nikoli zaživelih raziskovalcev in učiteljev. (Da ne bo pomote, sebe v večini pogledov niti ne prištevam več zraven, sploh pa se trenutno oglašam kot učiteljski zdomec, ki ga ukrep ne bi prizadel v nobeni smeri.)

Gotovo je nestvarno zahtevati, denimo, da uspešna profesorica, ki poleg 100 % plače na mestu visokošolskega učitelja prejema še 20 % iz naslova kake raziskave z javnimi sredstvi, zdaj prisilno opusti raziskavo ali jo opravlja brezplačno. A gotovo bi se dalo – ob vseh pomislekih praktične izvedljivosti – spremembo izvesti tako, da bi bila za čas raziskave razbremenjena 20 % svojih osnovnih učiteljskih obveznosti, ki bi jih institucija skupaj z drugimi tako odpadlimi deleži pedagoške obremenitve s pripadajočim plačilom vred lahko prerazporedila med tiste mlajše sodelavce, ki bi sicer ob varčevalnih ukrepih ostali brez službe. Izvedba gotovo ne bi bila povsem enostavna in gotovo ne posebej zaželeno organizacijsko breme – toda ali je žrtvovanje mlajših generacij raziskovalcev kaj bolj?

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

26 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
rx170
rx170
8 - št. let nazaj

O tem smo že razpravljali. Ta predlog uvaja uravnilovko in ga je potrebno ostro zavrniti.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Kaj smo že sklenili, da je razlog za zavrnitev?

(ZdravaPamet)

rx170
rx170
8 - št. let nazaj

1) Raziskovalno delo ne pomeni nujno dela na projektih.2) Za 100% plačo se pač s projekti ne mislim ukvarjati. 3) Predlog je težko izvedljiv. Npr. za docentsko plačo rabiš 5*20% od ljudi, ki bi delali na projektih, hkrati pa bi ta docent moral opraviti ure 2-3 ljudi, ki pač imajo projekte in bi bili razbremenjeni. Ta mladi docent bi seveda moral biti superman, da bi lahko predaval 3-4 različna področja. 4) Pri meni sva npr. 2 učitelja na enakem področju, oba na 120% pedagoški obremenitvi in s projekti (po novem tudi člana PS z druge Uni, v katero sva bila… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Dragi rx170. Za vami prihaja generacija, ki raziskuje tudi za 0% plače v upanju, da v prihodnosti kakšna drobtina proračuna pade tudi zanje. V tej generaciji je veliko zelo perspektivnih, ki pa jim sindikati in vaše zaposlitve za nedoločen čas ne omogočajo, da bi enakovredno kandidirali za sredstva, s katerimi se vi obmetavate. 120% plača naj bi odražala, da delate 10 ur dnevno. Skupaj s pedagoškimi nadobremenitvami pa mnogi pridejo tudi na 150%, kar je 12 ur dnevno. Pa je na slovenskih univerzah res tako? Če pa zagovarjate, da je teh 20% kompenzacija za nizke plače, ste pa dobrodošli na… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

ad 2) Za 100% plačo se pač s projekti ne mislim ukvarjati.

Potem se pa umakni. Za tabo je vrsta ljudi, ki se bodo za 100% plačo ukvarjali tudi s projekti. Temu se reče zdrava konkurenca.

rx170
rx170
8 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Pa saj sem rekel: pač ne bomo prijavljali projektov. ALi pa predlagajte, da kdor je plačan 100% iz pedagoške NE SME delati na projektih, niti jih prijavljati. Stvar rešena. In takoj bo en kup raziskovalcev, ki bodo pač šli iz projekta do projekta do prvega neuspešnega razpisa.Če pa ste kdaj resno raziskovalno delali, potem veste, da se resno raziskovalno delo izvaja popoldne, zvečer, skratka izven delovnega časa in da zajema precej več kot tistih pogodbenih 8 ur. Pri meni je bilo tako tudi ko še nisem imel projekta. Zagovarja se kao zdrava konkurenca, pri tem pa se pričakuje, da se… Beri dalje »

rx170
rx170
8 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Še okrog nadobremnitev: Le te so posledica, da so 3 nadobremenitve cenejše kot pa en zaposleni docent.

rx170
rx170
8 - št. let nazaj
Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

Naj navržem zgolj še eno kost. V Sloveniji imamo habilitacije za raziskovalno osebje kot so: raziskovalni asistent, znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik in habilitacije namenjene pedagoškemu osebju: asistent, docent, izredni profesor in redni profesor. Nazivi so namenjeni izključno raziskovalnemu osebju, ki ne poučuje. Če pa pogledamo kakšne habilitacije se dejansko izvajajo, hitro vidimo, da se za raziskovalne nazive odloča redko kdo. Razlog pa tiči ravno v tem, da je v raziskovalni sferi prekleto težko dobiti redno zaposlitev in se marsikakšen odličen raziskovalec, ki pa ni nujno tudi dober pedagog hitro odloči za bolj "varno" odločitev v obliki pedagoške… Beri dalje »

Sašo Dolenc
8 - št. let nazaj

Povzemam nekaj argumentov nasprotnikov peticije, ki sem jih prejel zadnje dni: – preprosto ni drugih strokovnjakov, ki bi nas lahko nadomestili oziroma bi lahko delo opravili namesto nas– če bi sprostili ure, jih ne bi mogli izvajati drugi, ker bi jih vodstva inštitucij ukinila– predlog še poglablja razlike med raziskovalci na univerzi in na inštitutih: prvi učijo in raziskujejo, drugi samo raziskujejo– dodatke nad 100% si povsem zaslužimo, ker imamo slabe plače, smo v prenizkih plačnih razredih, nismo še ustrezno napredovali…– zakaj bi se mi prvi odpovedovali dodatnemu dohodku, če drugi služijo še več (s pogodbami, honorarji, svetovanji, apanažami…)– če… Beri dalje »

rx170
rx170
8 - št. let nazaj

Zgoraj sem vam napisal, kaj lahko predlagate. Strinjamo se lahko, da je trenutni sistem slab toda Vaš predlog ima toliko pomanjkljivosti (kar tudi sami posredno priznavate), da je tudi sam slab in bi ga uveljavljali zato, da bi pač nekaj spreminjali in to bi naj bilo dobro? Spremembe zaradi sprememb ponavadi ne prinesejo nič dobrega. Če gremo po vaših alinejah: – kot sem pokazal iz primera zgoraj to nadomeščanje ni tako enostavno. Poenostavitev bi verjetno zajemala spremembe pri habilitacijah in ne vem kaj o tem govori novi predlog zakona o visokem šolstvu. – trenutno so vodstva inštitucij obsedena z rezanjem… Beri dalje »

rx170
rx170
8 - št. let nazaj

Moje izkušnje žal kažejo, da začasne protikrizne rešitve kaj kmalu postanejo trajne.

Kako ni uravnilovka, če sta oseba brez projekta in s projektom plačani enako?
Pravzaprav je teh 20% znotraj fakultetnih sistemov trenutno edini element, ki ne pomeni uravnilovke (če pač privzamemo, da je sodelovanje ali nosilstvo na projektu vseeno nek kazalec kvalitete oziroma delavnosti posamenznega in pustimo ob strani vse očitne slabosti našega prijavitvenega in ocenjevalnega sistema).

In diskriminacija v korist evropskim projektom se mi tudi ne zdi primerna.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj

>ad 2) Za 100% plačo se pač s projekti ne mislim ukvarjati. > Potem se pa umakni. Za tabo je vrsta ljudi, ki se bodo za 100%> plačo ukvarjali tudi s projekti. Temu se reče zdrava konkurenca. In za temi je vrsta enih drugih ljudi, ki se bodo s projekti ukvarjali tudi za 80% plače, za njimi pa tisti za 60% itd. Zato je ta predlog 'neoliberalen' po naravi in bi ga bil vesel vsak lastnik tovarne ali pa minister, ki špara. Zakaj se ne razmišlja v smeri, da si ves javni sektor začasno zniža plače, da bo več delovnih… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Dragi kolega. Sklepam, da kadar menjavaš okna v stanovanju, popravljaš avto, kupuješ čevlje itd, ne glede na priporočila in kakovost, izbereš najdražjega ponudnika? Družinski proračun ti je verjetno zelo hvaležen.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Draga kolega ali kolegica. Iz tega, kar praviš, lahko sklepam, da privzemaš, da so tisti, ki bi delali samo za 100%, bolj kvalitetni od tistih, ki danes delajo za 100-120%. In da so tisti, ki danes delajo za 100-120%, samo najdražji, ne pa tudi morda najboljši. Mislim, da to ni verodostojen opis trenutnega stanja na področju, o katerem debatiramo

In če doma obnavljam okna, je cena le eden od dejavnikov, ne pa edini; na koncu zmaga najboljše razmerje med ceno in kvaliteto. Pri tebi bi očitno zmagala samo najnižja cena.

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Vidiš, pri tebi zmaga najboljše razmerje med ceno in kvaliteto. Zakaj pa v državi ne zagovarjaš enakega tretmaja?

marko marincic
8 - št. let nazaj

Zadnji stavek peticije je neoliberalna molitvica. Čudno, da kdo, ki tako zelo verjame v trg, sploh razpravlja o odstotkih plače iz javnih sredstev. Občutek imam sicer, da tule teče razprava predvsem o raziskovalnih inštitutih. Glede univerz pa bi bilo po zdravi pameti najbrž treba zahtevati predvsem ohranjanje SEDANJEGA FONDA ZAPOSLITEV ter transparenten in meritokratski (da, meritokratski!) sistem zaposlovanja. Kar se tiče univerz: zakaj ne zahtevate usklajevanja delovnih mest na univerzah z nazivi? (Raziskovalnim inštitutom ta problem ni znan, saj tam delovno mestu ustreza nazivu.) Uskladitev bi odprla veliko število novih delovnih mest. 100% oz. pričakovana plača: na univerzah je ni.… Beri dalje »

Sašo Dolenc
8 - št. let nazaj
Odgovor na  marko marincic

Hvala Marko Marinčič za komentar pobude.

Če prav razumem, univerzitetni sindikat podpira predlog, da se ukine možnost dodatne 20% zaposlitve nad 100% in se te ure pretvori v nove zaposlitve?

marko marincic
8 - št. let nazaj
Odgovor na  marko marincic

… nisem pisal v imenu sindikata … Problem sploh ni samo v tistih 20% raziskovanja nad 100%, ampak v tem, da zakon (tudi predlog novega zakona) univerzo tretira skoraj samo kot pedagoško ustanovo. Univerza je tudi glede infrastrukture in materialnih stroškov v veliki meri odvisna od kompetitivno pridobljenih projektov. Če se uredi financiranje raziskovalne dejavnosti in če se delovna mesta uskladi z nazivi, bi seveda marsikdo, ki si ta hip sam plačuje udeležbo na konferencah, takoj bil za administrativno omejevanje plače. A tudi to velja bolj za redne profesorje, ne pa za asistente, ki bi padli pod 1000 eur. V… Beri dalje »

rx170
rx170
8 - št. let nazaj

Samo 32 podpisov zaenkrat. Očitno večine argumenti predlagateljev peticije ne prepričajo?

Anonimni
Anonimni
8 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Če tudi v svojem znanstvenem delu vlečeš takšne sklepe …

rx170
rx170
8 - št. let nazaj

Teh 20% je pravzaprav eno veliko nepotrebno administriranje. Zaradi obstoječega plačnega sistema tega denarja ni mogoče enostavno preliti v plačo (kar bi bilo po mojem logično). Res pa je trenutno plačni sistem velika ovira za trenutna vodstva, ki ne morejo šariti po plačah, kot bi si želela. Vaša pobuda pa je presenetljivo podobna merilom za vrednotenje dela na Univerzi v Mariboru, ki so bila s strani večine fakultet že 2 x zavrnjena in menda jih je tudi ministrstvo označilo za nezakonita. Žal slo univerze še niso zrele, da bi bil plačni sistem popolnoma prepuščen njim samim oziroma bi to verjetno… Beri dalje »