Cepiva so dobrina, ki nam je trenutno dostopna v zelo omejenem obsegu. Iz načina, kako se posamezna družba loti razdeljevanja redke dobrine, lahko izvemo veliko o njeni etični ozaveščenosti. Pristop k cepljenju proti covid-19, ki ga izbere posamezna država, zato ni le tehnično vprašanje, ampak razmeroma dober pokazatelj vrednot, ki veljajo v posameznem okolju.

V urejenih državah v takšnem primeru najprej določijo jasna in dobro utemeljena načela, po katerih bodo delili redko dobrino, kot so trenutno cepiva, in na osnovi tega čim bolj jasno definirajo prednostne skupine. Nato naredijo transparenten seznam vseh, ki se želijo cepiti in jih, glede na dobavljena cepiva, cepijo čim bolj učinkovito po izdelanem zaporedju.

V etično ozaveščeni družbi vrstni red cepljenja nikakor ni prepuščen naključnim dejavnikom, kot so poznanstva, starostna struktura pacientov posameznega zdravnika, kraj prebivanja, pripadnost posamezni interesni skupini, ki ima po spletu okoliščin možnost vpliva na odločevalce, hitrosti vpisa na kak seznam ali kaj podobnega.

Pomembno je tudi, da se transparentnega, preglednega, pravičnega in poštenega seznama na ravni države, ko ga enkrat vzpostavijo, izvajalci tudi držijo, seveda glede na dobave in pravila uporabe posameznih cepiv.

Slovenske strategije cepljenja

Vlada RS je Nacionalno strategijo cepljenja proti covid-19 prvič sprejela 3. 12. 2020, novo strategijo št. II je potrdila 1. 3. 2021, dopolnjeno verzijo III 11. 3. 2021 in 24. 3. 2021 še verzijo IV (Cepljenje proti covid-19 | GOV.SI).

Vrstni red cepljenja je bil po prvi verziji strategije z začetka decembra 2020 dokaj jasno določen:

  1. Zdravstveni delavci in sodelavci, zaposleni in oskrbovanci v DSO; cca 40.000 + 30.000 oseb.
  2. Starejši (60 let in več), ki bi se cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej tisti stari 80 let in več (če bo v prvi fazi/dostavi dovolj cepiva, že hkrati z zdravstvenimi delavci), nato tisti stari 75 let in več… in nato stari 60 let in več; cca 550.000 oseb.
  3. Kronični bolniki mlajši do 60 let (bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki (tudi z možgansko-žilnimi obolenji), imunsko oslabljeni bolniki); cca 400.000 oseb
  4. Druge nujne službe: npr. zaposleni v vzgojno izobraževalnih zavodih (50.000), policija (9.000 oseb), civilna zaščita (50.000 oseb), vojska (9.000 oseb), delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, v prometu…
  5. Vsi ostali

Nato je Vlada RS 1.3.2021 cepilno strategijo bistveno spremenila. Odpravila je jasno številsko zaporedje med prednostnimi skupinami in razširila obseg “nujnih služb” oziroma po novem “zaposlenih v kritični infrastrukturi”, tako da je v to skupino umestila tudi uradnike, funkcionarje, univerzitetnike, diplomate, zaposlene v sodstvu …

Po nekaj tednih intenzivnega cepljenja mladih in mlajših oseb, je Vlada 24.3. strategijo ponovno spremenila. Že četrta verzija je začela veljati 1.4.2021.

Kdo naj se cepi prednostno?

Prednostno množično cepljenje mladih in mlajših zdravih oseb je velik etični zdrs naše družbe. Odgovornost za to dogajanje nosijo najprej tisti, ki so pripravili in sprejeli spremembo strategije cepljenja, saj ta omogoča za lase privlečene interpretacije tega, kaj naj bi bilo “nujno” in “kritično”.

Kot etično pasivne pri uvrstitvi na prednostno listo pa so se izkazale skupine, ki veljajo za lokalno intelektualno elito. V skupinah zdravih mlajših oseb, ki so se kot “kritična infrastruktura” cepile prednostno, najdemo univerzitetnike, uradnike, sodnike, funkcionarje, diplomate in še nekatere druge pripadnike intelektualnega sloja družbe. Zanje bi pričakovali, da bi v tako resni situaciji znali izvesti notranjo razpravo in oceniti, ali je res prav, da poskušajo maksimalno izkoristiti ponujeno možnost prednostnega cepljenja. Vendar tega niso storili.

Za lažji razmislek sem zbral argumente v podporo odločitvi ZA prednostno cepljenje tudi v primeru, ko je verjetnost za hujši potek bolezni ali smrt pri tistih, ki jih posameznik preskoči, desetkrat, stokrat ali celo tisočkrat večja. Nekateri navedeni argumenti so vsekakor tehtni, zato so jih pri določanju prednostnih skupin upoštevali marsikje po svetu.

  • IZPOSTAVLJENOST: Pri svojem delu sem močno izpostavljen okužbi. Če zbolim, med prebolevanjem ne bom mogel opravljati svojega dela, ki pa je ključno za delovanje družbe. Moja začasna odsotnost z dela lahko povzroči večjo škodo kot moje prednostno cepljenje.
  • STIKI: Z lastnim cepljenjem bom zaščitil druge okoli sebe, za katere skrbim in ki so neposredno res bolj ogroženi kot jaz, a se ne smejo cepiti, ne morejo do cepiva, cepivo zanje ni učinkovito. Problem prednostnega cepljenja oseb z veliko stiki je, da (še) nimamo zanesljivih podatkov o tem, ali cepljeni lahko prenaša virus. Da cepivo nudi tudi t.i. sterilizacijsko imunost, mora ustvariti toliko protiteles, da lahko povsem razorožijo oziroma nevtralizirajo viruse, že ko ti vstopijo v telo. Za RNK cepiva zaenkrat kar dobro kaže, a problem so nove različice virusa, na katere se protitelesa dokazano slabše vežejo.
  • ZGLED: Če bi kot posameznik ali skupina zavrnili ponujeno prednostno cepljenje, bi bil to argument za nasprotnike cepljenja, kar bi na dolgi rok lahko povzročilo več škode v družbi.
  • BLIŽNJI: Da sprejmem ponujeno prednostno cepljenje so me prepričali domači, saj je zanje moje zdravje bistveno bolj pomembno kot zdravje neznancev, ki jih preskočim. To je znotraj družine dejansko zelo močen argument, sploh pri ljudeh srednje starosti.
  • INFORMIRANOST: Ob odločitvi za cepljenje nisem imel dovolj podatkov. Informacije glede cepiv se neprestano spreminjajo. Zdaj bi se odločil drugače.
  • DRUGO: Zaupam sistemu, ki me je izbral v prednostno skupino. Zakaj bi dvomil v avtoriteto sistema, ki so ga postavili strokovnjaki. Sploh nisem bil cepljen prednostno, ampak redno, saj je bila moja skupina pač na vrsti. Ne ljubi se mi razmišljati o tem. Pri prednostnem cepljenju gre za nepotrebno moraliziranje. Zakaj bi drugi sploh presojali etičnosti mojih dejanj. Etično sporno ni prednostno cepljenje, ampak uporaba izrazov kot je cepilna elita. Ne verjamem, da imamo v državi pravičen in učinkovit sistem, zato sem se odločil glede na lastni interes.

Povzetek nemške strategije cepljenja

Za primerjavo navajam povzetek nemške strategije cepljenja, v kateri so prednostne skupine bistveno bolj natančno določene kot so v naši. 

  • V PRVI prednostni skupini so: vsi stari 80+, oskrbovanci DSO in njihovi skrbniki, zdravstveno osebje na COVID oddelkih in na oddelkih s posebej ogroženimi bolniki (transplantacije, onkologija).
  • V DRUGI prednostni skupini so: stari 70+, posebej ranljivi kronični bolniki (natančen seznam bolezni), do dva njihova bližnja kontakta, dva bližnja kontakta nosečnic, zaposleni v poklicih z daljše liste tistih, ki morajo biti na delovnih mestih, ker je to nujno za delovanje države. To so recimo: vzgojitelji v vrtcih, policisti, ki posredujejo na demonstracijah, vojaki na misijah v tujini, zaposleni v psihiatričnih ustanovah, učitelji v osnovi šoli in šolah za otroke s posebnimi potrebami, izpostavljeni diplomati, begunci v zbirnih centrih in osebje, ki skrbi zanje, brezdomci in osebje v zavetiščih … 
  • V TRETJI prednostni skupini so: stari 60+, ljudje s kroničnimi boleznimi iz širšega seznama, ki lahko imenujejo še dve osebi, ki skrbita zanje. V tej skupino spadajo še poklici iz dodatnega seznama bolj izpostavljenih: prodajalke v živilskih trgovinah, učitelji, zaposleni v zdravstvu, državna uprava, policija, gasilci …
  • V ČETRTI skupini so vsi ostali.

Kot zanimivost še podatek, da Britanci učiteljev v osnovni šoli niso cepili prednostno, ampak so vrstni red postavili le glede na starost in zdravstveno ogroženost: “Priority will not be given to people in particular jobs, such as teaching, because this could slow down the vaccine programme. Risk is closely linked to someone’s age, making vaccinating by age group the most efficient way to protect the population.” BBC

Kako se je cepljenja lotil Butan

Butan je revna himalajska država, ji je uspelo v enem tednu precepiti skoraj pol milijona svojih prebivalcev, kar predstavlja 85% odraslih ali 62% celotne populacije. Cepivo AstraZeneca jim je podarila Indija, sami pa so izvedli velik logistični podvig in dejansko izjemno hitro precepili celotno prebivalstvo. Prvih 150.000 doz cepiva so sicer prejeli že januarja, a so počakali na nove dobave, preden so se konec marca lotili velike in dobro usklajene akcije. Po državi so vzpostavili 1.200 cepilnih centrov in za cepljenje angažirali 20.000 predanih prostovoljcev. Cepilne ekipe so nato peš obiskale tudi odročne gorske vasi. Zanimiv je podatek, da so se izvajalci cepljenja sami cepili na koncu.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Branka Javornik
3 - št. mesecev nazaj

Kar se tiče ceplenja proti covid-19 imam zelo radikalno stališče – uvedla bi obvezno cepljenje, ne glede na različne pomisleke, ker to bi lahko prispevalo k neki “normalizaciji” razmer; sicer pa imajo različni ZD kar dobre strategije: mož (73 let, kronični pljučni bolnik) je bil cepljen z Moderna pred 3 tedni (ZD Kranj), jaz (68 let) sem bila poklicana na vakcinacijio (Pfizer) pred nekaj dnevi (ZD Škofja Loka);
lokalne skupnosti nekako delujejo!!!

  • bi pa v tej zmedi spodbujala jasnost in transparentnost komunikacije, predvsem pa umaknjenost nečirmernosti JJ…..