Izjema velja samo za mornarje, funkcionarje in uradnike

    O naši davčni zakonodaji, ki slovenske znanstvenike v tujini prisili, da pretrgajo vse stike z domovino, mladim pa onemogoča, da bi odšli na podoktorsko izobraževanje in si ob tem ne ustvarili velikanskega dolga do države, je včeraj pisal tudi časopis Dnevnik: Znanstvenike v tujini po žepu usekajo še z davki:

    Slovenski znanstveniki, ki odhajajo na podoktorsko izobraževanje v tujino, morajo, ne glede na praviloma višje življenjske stroške v svojem novem (začasnem) okolju, plačati takšen davek, kot bi vse te prihodke zaslužili v Sloveniji. Temu se lahko izognejo samo tako, da se odjavijo kot davčni rezidenti, kar pomeni, da morajo s Slovenijo pretrgati vse vezi: tukaj ne smejo imeti družine, nepremičnine, (delne) zaposlitve, ki jo običajno ohranijo na matični ustanovi, transakcijskega računa, celo najetega skladišča ne. V nasprotnem jim namreč finančna uprava zaračuna razliko med slovensko davčno stopnjo in davčno stopnjo države, kjer dohodek prejemajo.

    Vodja laboratorija za proteomiko na Inštitutu Jožefa Stefana (IJS) dr. Marko Fonović je nepravičnost takšnega sistema izkusil na lastni koži. Tri leta je bil na podoktorskem izobraževanju na prestižni ameriški univerzi Stanford. Tja se je preselil skupaj z družino, kar pomeni, da je poleg drage najemnine in hrane plačeval tudi zdravstveno zavarovanje za vse družinske člane in vrtec. Ves zaslužek je porabil za tekoče stroške. »Tudi sicer so prihodki podoktorskih raziskovalcev običajno takšni, da ravno zadostujejo za normalno preživetje,« dodaja sogovornik.

    Ker ga je v tujino napotil matični inštitut, pri katerem je tudi ohranil določen obseg zaposlitve, ga je finančna (takrat davčna) uprava obravnavala kot davčnega rezidenta. O prihajajočih težavah se mu ni niti sanjalo, saj je v ZDA odšel še pred uveljavitvijo zakona o dohodnini leta 2006, ki je uvedel takšno davčno politiko. Pred tem zakonodaja obdavčitve dohodkov, prejetih v tujini, ni eksplicitno obravnavala, zato zavezanci teh v Sloveniji običajno sploh niso prijavljali. Štiri leta po vrnitvi pa je Fonović prejel odločbo dacarjev, ki so mu naložili 9000 evrov doplačila dohodnine za leto 2006, ko je delal na Stanfordu. Denar si je moral izposoditi. »Na podlagi izkušenj in znanja, ki sem jih prinesel s Stanforda, smo na inštitutu uvedli analitske tehnike, ki jih prej v Sloveniji ni bilo in od katerih imajo korist tako industrija kot akademske institucije. Država pa me obravnava kot kakšnega davčnega utajevalca,« je ogorčen Fonović.

    Čeprav je internacionalizacija eden od ključnih ciljev aktualnega ministrstva za izobraževanje z ministrico Majo Makovec Brenčič na čelu, so tam zelo skopi s komentarji. Pravijo, da so o tej problematiki že razpravljali s finančnim ministrstvom in finančno upravo ter da si bodo »tudi vnaprej prizadevali, da se tako postopki kot davčne obremenitve študentov in akademskega osebja zmanjšajo«. Vendar so prepričani, da je dvojna obdavčitev že zdaj odpravljena in da je naloga ministrstva razvijati spodbudna podporna okolja. Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, medtem poudarjajo, da je davčna obravnava odvisna od okoliščin vsakokratnega primera. Fonović se ob tem sprašuje, kako posameznik lahko sprejme pomembno odločitev, kot je nekajletno bivanje v tujini, če je prepuščen vsakokratni volji uradnika na finančni upravi.

    Dr. Boris Majaron z odseka za kompleksne snovi na IJS skrb vzbujajoče posledice takšne politike opaža pri mlajših kolegih. »Ko razmišljajo o odhodu v tujino, kar je osnovni pogoj za izvolitev v raziskovalni naziv in habilitacijo na univerzi, se ne odločajo zgolj na podlagi kakovosti in prestiža raziskovalnih ustanov, ampak v veliki meri tudi na podlagi davčne politike in standarda držav.« Fonović dodaja: »V ZDA so prihodki nizko obdavčeni, a to pomeni, da moraš vse storitve plačevati dodatno. Pristojni v Sloveniji pa sklepajo, da si prejel visoke zneske, plačal nič davkov, torej si ogromno zaslužil.«

    Predstavnike zakonodajalcev so na inštitutu že takoj po sprejemu zakona o dohodnini opozorili, da takšna ureditev ni ustrezna, saj bodisi zavira izpopolnjevanje v tujini, ki je bistvenega pomena tako za razvoj raziskovalca kot matične institucije, bodisi ga sili, da povsem pretrga vezi s Slovenijo in se ne vrne več. Sogovornika zato opozarjata, da bi morali pri izračunu davčne osnove obvezno upoštevati osnovne stroške življenja v tujini – ne le za raziskovalce, ampak za vse na začasnem delu v tujini.

    »Zelo preprosta in dokaj pravična možnost bi bilo zmanjšanje dohodkov iz tujine za sorazmerni delež, kot to velja za zaposlene na ladjah dolge plovbe,« predlaga Majaron. Zakon o dohodnini namreč določa, da se tistim, ki so zaradi dela na ladjah dolge plovbe več kot šest mesecev v tujini, v davčno osnovo šteje le 50 odstotkov dohodkov.

    Druga možnost je upoštevanje višine dnevnic države, kjer raziskovalec dela. Da je razlika med državami res velika, pokaže primer letne vsote dnevnic v ZDA in na Hrvaškem: v prvem primeru bi davčno osnovo zmanjšali za 14.500 evrov, v drugem pa za približno 3500.

    Namesto tega dacarji vse dohodke, ne glede na državo, obravnavajo enako: kot bi z njimi živeli v Sloveniji. A to lahko raziskovalca prižene na sam rob revščine.
    (Vir: Znanstvenike v tujini po žepu usekajo še z davki | Dnevnik)

    Zanimivo je, da Zakon o dohodnini ne obravnava vseh državljanov enako. Posebna davčna osnova velja za javne uslužbence, funkcionarje in mornarje:

    (1) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju, napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji.

    (2) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z opravljanjem dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če je po pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj za dobo šest mesecev ali je zaradi take zaposlitve odsoten iz Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu, všteva 50% dohodka. (Vir: 42. člen ZDoh-2-NPB24: Posebna davčna osnova – Zakon o dohodnini)

    Tuje je še povezava na izvorni komentar Marka Fonovića: Kako Slovenija onemogoča podoktorsko izpopolnjevanje v tujini.

    4 KOMENTARJI

    1. Mislim, da se nekaj stvari tukaj meša. Če želimo primerjati dr. Fonovića in njegovo davčno breme napram recimo, če bi opravljal post-doc na Standordu in bi bil Američan, je potrebno poudariti, da skoraj nikjer ni mehanizma, da matične institucije napotujejo ljudi na post-doce. Ljudje končajo doktorat pogodba se jim izteče in najdejo si novo zaposlitev na drugi ustanovi kot post-doci. Torej normalen post-doc na Stanfordu prejema samo eno post-doc plačo. Dr. Fonović, pa je bil napoten iz strani IJS na post-doca, in je kot je omenjeno v članku prejemal še določen delež place post-doca na IJS. Torej dve plači eno od Standorda in eno od IJS (verjetno samo delež, praksa na IJS je različna, odvisno od odseka, ampak ugibam da med 60-80%, kar je verjetno 8000-9000 EUR na leto). Ali je dejansko takšna razlika še potem, med normalnim post-docom na Stanfordu z eno plačo in enim davčnim bremenom, napram primeru dr. Fonovića?

      Dejanski problemi nastopajo takrat, kadar Slovenec prejema eno plačo post-doca in bi moral plačati davke dvema državama.

      Se pa problematika obdavčitve takšnih dohodkov razteza tudi ne samo na post-doce ampak tudi na višje pozicije. Recimo eden izmed piscev tega bloga dr. Kamenik, je trenutno Research Associate v CERNu, kar ni prav zaposlitev ampak plačana gostujoča pozicija, Research Associates ostanjo še naprej stalno zaposleni v matičnih ustanovah (dr. Kamenik na IJS). Ker je CERN mednarodna institucija, tale prihodek ni obdavčen v Franciji ali Švici in prav tako ni obdavčen v katerikoli drugi državi članici CERNa. Ker Slovenija ni članica in po veljavni zakonodaji, bi potem mogel dr. Kamenik plačati celotno dohodnino na pridobljen dohodek? Zanimivo bi bilo slišati njegove izkušnje z Finančno Upravo in CERNom.

    2. “O prihajajočih težavah se mu ni niti sanjalo, saj je v ZDA odšel še pred
      uveljavitvijo zakona o dohodnini leta 2006, ki je uvedel takšno davčno
      politiko.”

      Obdavčitev svetovnega dohodka izvira iz ZDoh-1, sprejetega maja 2004. Je pa res, da je začel veljati leta 2005 in se tako poznal pri odločbah izdanih leta 2006.

    3. Kot dr. Fonovic pravi v intervjuju: “Viri financiranja podoktorskih raziskovalcev so različni. Nekateri
      dobijo štipendijo, večino pa financirajo kar institucije držav, v katere
      odhajajo. Država Slovenija s takšnimi raziskovalci zato nima nobenih
      stroškov” In prav vsi te raziskovalci so po dr. Fonovicevi terminologiji pretrgali vse vezi s Sloveniji (no, v resnici pa zgolj financne vezi). V njegovem primeru pa je bil se vedno zaposlen v Sloveniji, saj je bil na post-doca “napoten”, karkoli ze to pomeni. Mogoce od zunaj ne razumem prav dobro slovenskega znanstvenega prostora in raznih klik, a sklepam, da bi se enako zgodilo v katerikoli EU drzavi, saj med drugim ni podpisa o prepovedi dvojnega obdavcevanja z ZDA.

      • To ni res – sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju z ZDA imajo praktično vse evropske države, tudi Slovenija. Ampak problem ni v dvojnem obdavčevanju (kjer bi plačal vsoto slovenskega in ameriškega davka) temveč v tem, da plačaš višjega od obeh (ameriškega + razliko med ameriškim in slovenskim).

        Ti aranžmaji, ko na IJS obdržiš službo in del plače, so za tuje razmere res zelo nenavadni, vendar po mojem ni bistvo v tem, ker bi ga lahko obdavčili tudi, če ne bi imel slovenske službe.

        Kako bi bilo v drugih državah je težko reči, vsekakor pa se je večinoma laže znebiti rezidentsva (dovolj je, če si več kot pol dni v letu v drugi državi). Res pa je, da to ne velja za ZDA, ki obdavčujejo vse državljane, resda šele pri višjih dohodkih.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.