Evropska družboslovna raziskava (The European Social Survey) raziskovalcem javnega mnenja v evropskih državah omogoča kvantitativno analizo in primerjavo vrednot v posameznih državah. V 10. krogu te raziskave, ki so jo izvedli v letih 2021-22 v 17 evropskih državah, so anketirance med drugim vprašali tudi, če se strinjajo z naslednjimi trditvami:

  • “Skupine znanstvenikov manipulirajo z dokazi, jih ponarejajo ali prikrivajo, da bi zavajale javnost.”
  • “Majhna tajna skupina ljudi je odgovorna za sprejemanje vseh pomembnih odločitev v svetovni politiki.”
  • “Koronavirus je rezultat namernih in prikritih prizadevanj nekaterih vlad ali organizacij.”

Rezultati po državah so prikazani v naslednjih grafih (klikni za povečavo slike):

Opazimo lahko, da se v državah, kot so Norveška, Finska, Švica in Nizozemska, le manjši del prebivalstva strinja s trditvami, da ključne globalne odločitve sprejemajo tajne skupine ljudi, največ podpore teorijam zarote pa je v Bolgariji in Severni Makedoniji.

Slovenija se po tej raziskavi uvršča med države, v katerih se z navedenimi trditvami strinja relativno visok odstotek ljudi. Pri trditvi o majhni tajni skupini, ki nadzoruje svetovno politiko, in trditvi o manipulaciji znanstvenikov je stopnja strinjanja v Sloveniji med višjimi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Pri trditvi o koronavirusu pa je odstotek strinjanja v Sloveniji nekoliko nižji, vendar še vedno visok. Na splošno to kaže na precejšnjo mero skepticizma do globalnih institucij, znanstvene skupnosti in svetovne politike.

S trditvijo, da majhna tajna skupina nadzoruje svetovno politiko, se je v Sloveniji strinjalo 50,2% anketirancev, medtem ko se je 38,4% strinjalo s trditvijo, da znanstveniki manipulirajo z dokazi, 35,1% anketiranih pa je verjelo, da je koronavirus namerno sprožen s strani nekaterih vlad ali organizacij. Le 26,4% anketirancev se v Sloveniji ne strinja z idejo, da majhna tajna skupina nadzoruje svetovno politiko, 32,7% zavrača trditev, da znanstveniki manipulirajo z dokazi, medtem ko jih le 34,9% ne verjame, da je koronavirus namerno sprožen s strani vlad ali organizacij.

Avtorji članka Conspiracy beliefs, COVID-19 vaccine uptake and adherence to public health interventions during the pandemic in Europe so na osnovi podatkov zbranih v evropskih družboslovni raziskavi za sodelujoče izračunali tudi indeks podvrženosti teorijam zarote (conspiracy index). Na osnovi tega so izdelali analizo razširjenosti podvrženosti teorijam zarote po posameznih državah, ki so sodelovale v raziskavi.

Slika prikazuje empirične napovedi za vsako državo glede verjetnosti, da prebivalci te države pripadajo skupini ljudi, ki verjamejo v teorije zarote. Vsaka država na seznamu ima določeno vrednost, ki pove, kako se ta država odmika od povprečja. Če je vrednost pozitivna, to pomeni, da večji del prebivalstva te države verjame v zarote v primerjavi s povprečjem vseh držav v študiji. Če je vrednost negativna, pa to pomeni, da manjši del prebivalstva te države verjame v zarote v primerjavi s povprečjem. Na primer, Makedonija ima najvišjo vrednost, kar pomeni, da je verjetnost, da prebivalci Makedonije verjamejo v zarote, višja kot v večini drugih držav na tem seznamu.

Med sedemnajstimi evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi, je Slovenija skupaj s Hrvaško in Portugalsko bolj nagnjena k teorijam zarote od evropskega povprečja, vendar še vedno manj kot Severna Makedonija in Bolgarija.

Avtorji raziskave so analizirali tudi verjetnost za verjetje v teorije zarote glede na posamezne družbeno-demografske značilnosti.

Kaj je teorija zarote?

Teorija zarote je prepričanje ali mnenje, da so dogodki ali razmere rezultat skrivnega, pogosto zlobnega načrta skupine ljudi ali organizacij. Te teorije pogosto temeljijo na domnevi, da oblasti skrivajo resnico pred javnostjo, da bi ohranile svojo moč ali dosegle določene cilje.

Značilnosti teorij zarote vključujejo:

  1. Skepticizem do uradnih razlag: Ljudje, ki verjamejo v teorije zarote, pogosto dvomijo v uradne razlage dogodkov in raje verjamejo alternativnim razlagam.
  2. Vera v skrite moči: Teorije zarote pogosto trdijo, da skupine ljudi ali organizacije delujejo v senci, da bi manipulirale svetovne dogodke ali oblikovale javno mnenje.
  3. Nepripravljenost sprejeti nasprotujoče informacije: Ljudje, ki trdno verjamejo v teorije zarote, so pogosto nedovzetni na informacije, ki bi lahko ovrgle njihova prepričanja.
  4. Povezava s strahom ali negotovostjo: Teorije zarote se pogosto širijo v časih družbene ali politične nestabilnosti, ko so ljudje bolj nagnjeni k iskanju razlag za svoje občutke strahu ali negotovosti.

Včasih so lahko teorije zarote osnovane na resničnih dogodkih ali informacijah, ki so bile prvotno skrite pred javnostjo. Vendar obstajajo pomembne razlike med teorijami zarote, ki so bile kasneje dokazane kot resnične, in tistimi, ki niso osnovane na dejstvih. Bistvena razlika je v prepričljivih dokazih, verodostojnih virih, pripravljenosti na sprejem kritike, uporabi logike ipd.

Teorije zarote se lahko pojavijo iz različnih razlogov – zaradi nezadovoljstva z uradnimi razlagami, občutka nemoči pred oblastjo, iskanja preprostih razlag za zapletene dogodke ali celo želje po pripadnosti skupini ljudi s podobnimi prepričanji.

Vir

  • Luca Regazzi and others, Conspiracy beliefs, COVID-19 vaccine uptake and adherence to public health interventions during the pandemic in Europe, European Journal of Public Health, Volume 33, Issue 4, August 2023, Pages 717–724,  https://doi.org/10.1093/eurpub/ckad089
-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

0 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments