Izhodišča za vizijo razvoja znanosti v Sloveniji

    Nekaj konkretnih idej, ki sem jih zbral s pomočjo članov uredništva Kvarkadabre. 

    BISTVO: Dobra raziskovalna sfera je zgrajena iz dobrih posameznikov, ki vodijo svoje raziskovalne programe, v okolju, ki to podpira.

    Vzpostavijo naj se učinkoviti mehanizmi za neprestano zbiranje in uveljavljanje dobrih pobud.

    • Opustiti je treba idejo izgradnje idealnega sistema in jo nadomestiti z vizijo sistema, ki bo znal neprestano slediti pobudam za izboljšave, jih sproti vrednotiti in implementirati.
    • Vzpostaviti je treba osrednjo internetno stran/portal za vse, kar se dogaja v povezavi z znanostjo v Sloveniji. Na enem mestu naj bodo zbrane vse ključne informacije o znanosti in za znanstvenike. (Razpisi, dosežki, obvestila, oglasi, pobude, zakonodaja, pravilniki …)
    • Del te strani bi bil tudi sistem obveščanja o možnostih za mobilnost in zaposlitev za slovenske visokošolske pedagoge in raziskovalce (štipendije, granti, prosta delovna mesta).
    • Osrednja znanstvena spletna stran bi predstavljala tudi učinkovit sistem za prenos idej in ljudi med akademsko raziskovalno sfero in gospodarstvom (gospodarstvo pove, kakšna znanja najbolj potrebuje; raziskovalci pa naj ponudijo znanja, ki bodo gospodarstvu koristila, pa jih ne izkorišča dovolj).

    Izhajati je treba iz zaupanja v ljudi.

    • Država naj začne raziskovalce obravnavati kot zrele posameznike, ki znajo gospodariti z raziskovalnimi sredstvi.
    • Trenutna rešitev proti »zlorabam« raziskavam namenjenega denarja je obsežna birokracija, kar v mnogih primerih prej vodi v neracionalno kot učinkovito porabo denarja. To je treba odpraviti in uveljaviti osebno odgovornost posameznikov, ki naj se začne zgodaj. Že mladi raziskovalci naj imajo določen znesek denarja, ki ga lahko porabijo povsem avtonomno.
    • Odpravijo naj se vse zahteve po javnih razpisih za nakupe majhnih in srednjih vrednosti. Primerna meja bi bila recimo pri 2000 EUR (sedaj 100 EUR). Za nakup letalskih kart naj ne bo potreben javni razpis, kar vodi do tega, da lahko kupujemo karte le pri pooblaščenih ponudnikih pogosto bistveno dražje.
    • Omeji naj se delež denarja, ki gre lahko s projektov in programov za administracijo na institutih.
    • Raziskovalci naj imajo možnost, da lahko tudi sami urejajo svojo cobiss/sicris bibliografijo. Njihove vnose ali popravke nato pristojna knjižničarka z licenco cobiss le pregleda in potrdi.

    Podpira naj se mobilnost ljudi in vzpostavi okolja za učinkovito izmenjevanje idej.

    • Vzpostavijo naj se konkretne vzpodbude, ki bi omogočale, da bi se lahko raziskovalci vračali domov iz tujine, če bi to želeli. Še posebej se je treba potruditi, da se odpravijo birokratske ovire.
    • Vsako leto naj se podelita recimo dve posebni akademsko-raziskovalni poziciji za v svetovnem merilu vrhunske raziskovalce, ki bi se želeli preseliti v Slovenijo in nadaljevati s svojim delom (verjetno predvsem Slovence po rodu, ni pa nujno). Ti bi lahko uspešno kandidirali tudi za European Research Council projekte (erc.europa.eu). 
    • Poenostaviti je treba postopke za pridobivanja delovnega dovoljenja in dovoljenja za bivanje za visoko izobražene ljudi (za raziskovalce in na splošno za ljudi z doktorati/univerzitetnimi diplomami). Slovenija tekmuje na svetovnem tržišču kadrov in njen velik potencial je lahko ravno v tem, da omogoči okolje, kjer bo lahko privabiti sposobne ljudi. Sem lahko spada tudi oprostitev davka na plače za podoktorante, ki pridejo v Slovenijo iz tujine npr. za obdobje dveh let, kot imajo to urejeno v Izraelu. 
    • Status zasebnega raziskovalca naj se poenoti s statusom samostojnega novinarja in samostojnega kulturnega delavca.
    • Pri izdelavi predmetnikov na fakultetah naj se upoštevajo tudi veščine in znanja, ki jih potrebujejo raziskovalci, ko delajo v industriji.

    Dodatek: povezava na GoogleDoc dokument, kjer lahko gornje ideje tudi dopolnite.

    5 KOMENTARJI

    1. Sicer zelo zanimivi predlogi, vendar imam komentar na čisto zadnjo točko. Mislim, da bi bila napaka upoštevati predvsem veščine industrijskih raziskovalcev. Sam bi si želel na fakulteti, recimo v smeri teoretična fizika, če bi na FMF obstajala, študirati hardcore teoretično fiziko in ne obračanje knofov na raznih napravah. Mislim, da je zelo slabo, če formiraš študijske programe teoretične znanosti na zahtevah industrije. Če sem se prišel učit teoretično znanost, največji sad človekovega umevanja, bi me tovarniško delo uničilo.

    2. Najlepša hvala za komentar. Pojasnil bi samo, da ta konkretna pobuda ni prišla iz fizikalnih ampak biokemijskih krogov. Verjetno opažajo pomanjkanje specifičnih izbirnih predmetov? Težko sodim …
      Moram pa priznati, da me je malo zmotil podton komentarja, ki nekako sporoča, da je prava znanost zgolj akademska, drugo pa je neko "šraufanje" in "tovarniško delo". Te akademske vzvišenosti je pri nas preveč in je škodljiva. Izvira iz slabe mobilnosti raziskovalcev, kar pomeni, da se večini akademskih znanstvenikov sploh ne sanja, kaj se dogaja v razvojnem laboratoriju nekega visokotehnološkega podjetja. To je res naš velik problem.
      Sicer pa se strinjam, da če nekoga zanima zgolj teorija, naj se mu takšna študijska pot seveda omogoči.

    3. Bravo – upam, da ti bo v razpravo uspelo pritegniti čim širši krog mladih ljudi. Do sedaj sem imel občutek, da so se take razprave dogajale za zaprtimi vrati raznih senatov, v katerih pa itak sedijo izključno ljudje, ki so odgovorni za trenutno stanje (in jim zato to stanje seveda tudi na nek način ustreza). Mladih uspešnih raziskovalcev s svežimi idejami pa rajši niso pustili zraven.

      Debata o povezavi med faksi in industrijo kaže na skrito past takih predlogov: po eni strani se zavzemaš za zaupanje v ljudi, po drugi strani pa tem istim ljudem daješ napotke kaj naj delajo ("naj se bolj upoštevajo veščine…"). Če jim zaupaš, moraš sprejeti tudi to, da bodo sami vedeli katere veščine naj bodo v kurikulumih…

    4. Se strinjam. Nisem mislil degradirati "neakademske" znanosti, ampak zgolj misel, da bi neakademska morala biti vsa. Zato, kot praviš, morajo biti vsem omogočeni različni študijski programi.

    5. Ministrstvo za znanost je imelo pravkar posvet z direktorji in rektorji o viziji razvoja univerz in znanosti.

      Tole so ugotovitve posveta:

      "V razpravi so bili udeleženci precej kritični do dosedanjega izvajanja obeh nacionalnih programov ter stanja v slovenskem visokem šolstvu ter znanosti. Za pomanjkljiv so ocenili prenos znanja iz univerz in raziskovalnih institutov v gospodarstvo. Opozorili so tudi na težave z razumevanjem nove strukture študija, posameznih stopenj ter še posebej doktorskega študija, vključno z njegovim izvajanjem, ki v trenutni situaciji najverjetneje ne ustreza zahtevanim akademskim nazivom. Govorili so o t.i. inflaciji novoustanovljenih visokošolskih zavodov, ki so sicer prispevali k regionalizaciji, vendar so prisotni ocenili, da Slovenija ne premore dovolj visokošolskih učiteljev, da bi lahko bil študij na vseh teh institucijah kakovosten.

      Preko partnerskega dialoga bo potrebno poiskati nove sistemske rešitve za spodbujanje odličnosti, financiranje raziskovalne in visokošolske dejavnosti ter urejanje dostopnosti in privlačnosti slovenskega visokošolskega in raziskovalnega prostora, so si bili enotni. Pri tem bo potrebno spregovoriti o statusu institucij in zaposlenih in poiskati ustrezno rešitev."

      http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//6527/

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.