… Med novimi bitji so tudi mešanice človeka in žabe, človeka in ovce, človeka in svinje, človeka in šimpanza in številne druge. … V ZDA je bil odobren projekt ustvarjanja miši s povsem človeškimi možgani, zraslimi iz matičnih celic človeškega zarodka. Ad hoc etična komisija je izdala pozitivno mnenje s pogojem, da raziskovalci miši takoj pobijejo, če bi se začele obnašati preveč po človeško. … Medtem pa se nekateri filozofi in etiki nove, utilitarne vrste že navdušujejo nad družbo prihodnosti, v kateri bi križance med ljudmi in živalmi – nova bitja z novimi sposobnostmi in manj pravicami – koristno porabili v industriji, vojski in za druge namene. Kot inteligentni bioroboti, podobni ljudem, bi bili zanimivi za igro in šport, morda bi služili tudi kot seksualni sužnji in sužnje. In seveda kot laboratorijske in farmske “živali” – sicer z razumom, čustvovanjem in dušo, kar pa nas ne bi zanimalo, ker bi porabili le telesa kot vir biološkega materiala za raziskave in žive shrambe “rezervnih delov”, to je tkiv in organov za presaditve ali celično zdravljenje. …Spoštovanje splošno sprejetih etičnih načel naj bi preprečilo vsaj najhujše in množične zlorabe. A teh načel ne podpirajo praktični in utilitarni etiki. Med njimi so taki, ki se zavzemajo za uzakonitev evtanazije in samomora z zdravnikovo pomočjo Usodno moč pa sta tej sebičnosti in neodgovornosti podelili prav znanost in tehnologija. Skrbi nas, ker duh našega časa in zdajšnja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena. (Dr. Jože Trontelj, SAZU in Komisija RS za medicinsko etiko.)

Več tule: Napredek in etika: Kam vodi ‘križanje’ ljudi z živalmi in kako ‘proste’ naj bodo roke znanstvenikov? :: MMC RTV Slovenija

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

9 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Tea
Tea
12 - št. let nazaj

Verjetno v Komisiji za medicinsko etiko ne bi bilo toliko neutemeljenih predsodkov, podtikanj in paranoje, tudi če bi bil njen predsednik sam presvitli papež.

Tea
Tea
12 - št. let nazaj

Z drugimi besedami: v komisiji potrebujemo nekoga, ki ima razjasnjene vsaj naosnovnejše pojme o etiki kot filozofski disciplini IN etiki kot osebnostni drži.

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Ja, sem bral tega človeka. In sem se tudi čudil. Ampak malo več kot samo čudil. Bil sem očaran nad nivojem njegove mentalitete. To potrjuje mojo izkušnjo: Tako na univerzi kot v tovarni. Ampak drugod po svetu ni nič drugače. "Med njimi so taki, ki se zavzemajo za uzakonitev evtanazije in samomora z zdravnikovo pomočjo… " Ja, jaz sem tudi med njimi. Tako, zdaj sem prišel ven iz omare. Ups, nič mi ni lažje… Upam pa, ne samo to, da tega komentarja ne boste brisali, da morda gospod Trontelj nekega dne izkusi, kako luštno je biti priklenjen na bolniško posteljo,… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Še en njegov prispevek:

http://www.24kul.si/?id=180

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Po drugi strani pa tole:

http://www.siol.net/slovenija/poglobljeno/2011/07/homeopatija_nasprotniki.aspx

Recimo, da je bil prejšnji članek le manjši spodrsljaj uma. Ne vemo, kaj mu je novinar rekel, o čem naj piše. Recimo….

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Okej, ampak tole moram pa res objaviti. Pozabite vse, kar sem do zdaj napisal. Tole je pa res cvetka: "dr. Jože Tronteljpredsednikdržavne komisijeza medicinsko etikoStališča katoliške Cerkve do velikih vprašanj bioetike, na novo formulirana v okrožnicah papeža Janeza Pavla II., npr. Evangelium vitae iz leta 1995, sestavljajo najdoslednejši etični sistem, kar jih poznam. Katoliška bioetika črpa svojo moralno moč prav iz te svoje izjemne doslednosti. Načeli svetosti in nedotakljivosti človeškega življenja ter spoštovanja človeškega dostojanstva sta izpeljani do zadnjih logičnih posledic v večnih moralnih vprašanjih splava, samomora, uboja, evtanazije.V zahodnem svetu, pa tudi drugod, se vse bolj odpirajo razprave o… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
12 - št. let nazaj

Je predsednik Slovenske akademije znanosti redni ali dopisni član Opus Dei?

kren
kren
12 - št. let nazaj

Sem prebral članek na MMC, ampak komentiral bi samo zadnji stavek (ker drugo še nimam čisto razjasnjeno):

"Skrbi nas, ker duh našega časa in zdajšnja ureditev človeške družbe učinkovitim omejitvam neupravičenih rab in zlorab dosežkov znanosti nista naklonjena."

S tem se strinjam, potrebno je narediti več za etičnost znanosti.