Prihodnji ponedeljek (to je 30. marca) se obeta drugo nadaljevanje projekta Znanje žanje, v okviru katerega bodo mesecno slovenski eminentni znanstveniki v parlamentu predstavljali svoje delo, pa tudi sirse podrocje raziskovanja, poslancem in sirsi javnosti. Serijo je odprl prof. Roman Jerala. To je tisti profesor s Kemijskega instituta, ki s svojo studentsko ekipo vsakoletno žanje (oh kako primerno uporabljena beseda iz naslova) uspehe na mednarodnem tekmovanju iz sinteticne biologije, in kot se rado zapise novinarjem v trenutku lokal-patriotizma – pometa tudi z najbolj elitnimi univerzami, kot so Harvard, Berkeley, … No, v parlamentu ga je pricakala skoraj povsem prazna dvorana, kot se lahko prepricate na tem posnetku.

Upam, da bo imel vec srece naslednji predavatelj, prof. dr. Peter Križan s FMF Univerze v Ljubljani. Mogoce bo pomagalo besedilo z vabila objavljenega na straneh MVZT

Na tokratnem predavanju se bo s predavanjem z naslovom Od tod do večnosti: fizika osnovnih delcev in njen vpliv na družbo, predstavil dr. Peter Križan. Dr. Križan, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko ter znanstveni svetnik na Institutu “Jožef Stefan”, je skupaj s 13 slovenskimi znanstveniki pomembno prispeval k eksperimentalni potrditvi teorije Kobajaši-Maskava, za katero so Makoto Kobajaši, Tošihide Maskava in Joičiro Nambu, lani prejeli Nobelovo nagrado za fiziko.

Ob omembi Nobelove nagrade, bi pac morali poslusalci kar sami leteti skupaj, kajne? Kar mi ni jasno je, zakaj je potrebno japonska imena sloveniti, saj obsaja konsistente prepis v latinico, romaji. Ce pokazete ta imena kateremukoli fiziku se bo le glasno smejal.

Naroči se
Obveščaj me
guest
10 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
gregorg
gregorg
11 - št. let nazaj

No, mene moti bolj to, da v napovedi MVZT ni omenjena lanska Zoisova nagrada, ki jo je dobil dr. Križan. Pa tudi dvorana prejšnjič ni bil skoraj “povsem prazna” – z izjemo popolne odsotnosti ene poslanske skupine (skoraj največje sicer) je bila udeležba solidna tudi in sploh oziraje se na siceršnje stanje.

zupan
11 - št. let nazaj

Na 24 ur so porocali, da je bilo pri predavanju Jerale v parlamentu okoli 25 poslancev (od 90). Takole na oko bi ta ocena kar ustrezala. Niso pa povedali koliko je bilo novinarjev in radovednezev na galeriji. Glede na zelo zanimivo tematiko – sintezno biologijo – bi si mislil, da bo dvorana nabito polna.

http://24ur.com/novice/slovenija/znanje-zanje-v-drzavnem-zboru.html

Sicer pa, da ne bo pomote. Ideja o tovrstnih predavanjih v parlamentu se mi zdi odlicna.

Anonymous
11 - št. let nazaj

Zal je to spet en odraz nase realnosti. Ko sem jaz organiziral na svoji maticni fakulteti predavanje svojega sodelavca, uglednega ameriškega profesorja, ki je 20 let delal na Harvardu, je bilo vsega skupaj približno 20 ljudi (predavanje je bilo javno objavljeno), od tega približno 5 z moje matične fakultete in na srečo kakšnih 15 mojih sodelavcev z Medicinske fakultete, da dvorana ni bila čisto prazna). Se popolnoma strinjam s tabo, Jure, 25 od 90 poslancev je sramotno malo. Pač kažejo odnos do znanja in znanosti, ki se nato odraža tudi v slovenski politiki.

zupan
11 - št. let nazaj

Na mvzt straneh se je pojavil press release (http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//6048/). Koliko poslancev je tokrat poslusalo predavanje sicer ne pise, so pa : Predavanja, so se… udeležili tudi ministrica in ministri ter predstavniki Vlade. Med drugimi so bili prisotni minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, ki je dal predsedniku Državnega zbora dr. Gantarju pobudo za projekt Znanje žanje, minister za finance dr. Franc Križanič, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, državni sekretar na visokošolskem ministrstvu dr. József Györkös in generalni sekretar vlade mag. Milan M. Cvikl. Naslednje predavanje v… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Ob omembi Nobelove nagrade in Slovenije jaz pomislim na dvoje:
-Friderik Pregl
-samozvani skoraj-dobitniki in sodobitniki, katerih je malo morje

http://libertarec.blogspot.com/2009/01/sodobitnica-nobelove-nagrade.html

zupan
11 - št. let nazaj

Hja, tukaj s slepanjem na “Nobelovo” ni tako hudo, kot v primeru Kajfez-Bogatajeve. Problem po mojem nastopi le, ce clovek prehitro prebere celoten stavek, saj lahko pride do pomote in nobelovo nagrado neposredno poveze s prof. Krizanom. Sicer pa je stavek korekten – eksperimenta Belle in BaBar sta namrec res potrdila Kobayashi-Maskawa mehanizem CP krsitve. Med nekaj sto sodelavci kolaboracije Belle pa je tudi omenjenih 13 slovenskih fizikov. Je pa tudi res, da slovenska skupina ni opravila analize sin 2beta – ki je bil prvi zlati kanal, ki je pred ze skoraj deset leti nakazal, da je teorija pravilna. So… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Glej, jaz nimam nic proti prof. Krizanu, niti ne dvomim v njegove znanstvene reference, tako kot dvomim npr. v znanstvene reference Kajfez-Bogatajeve (njena bibliografija je zelo pomenljiva). Ce pa se bo prevec slepal na tujo Nobelovo nagrado, namesto na svoje dosezke, bo meni osebno postal antipaticen. Sorry, to Nobelovo nagrado je prejel je nekdo drug. Kot si lepo povedal, tudi pri nas je verjetno kar nekaj takih, ki so povezani s kaksnim dobitnikom Nobelove nagrade. Poleg tega pa npr. Lise Meitner NI dobitnica Nobelove nagrade, pa je nedvomno veliko bolj zasluzna za znanost, kot mnogi dobitniki. Tole z dobitniki Nobelove… Beri dalje »

Ilija Bizjak
11 - št. let nazaj

Zdravo! Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2008 so dobili Kobayashi in Maskawa (vsak četrt) in Nambu (pol). Kobayashi in Maskawa sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s svojo teorijo postavila nekaj drznih trditev, ki so se izkazale za pravilne, za kar sta postala lanska Nobelova nagrajenca. Eksperimentalno je njuno teorijo dodobra preverilo kar nekaj eksperimentov, najbolj pa eksperimenta BABAR in BELLE, ki sta bila, lahko bi skoraj tako rekli, posvečena preverjanju teorije Kobayashija in Maskawe. Zato tudi komisija za Nobelove nagrade v svoji znanstveni obrazložitvi, ki jo je moč prebrati tukaj:http://nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/2008/sci.htmlna strani 14 pravi: “This led to the setting… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Moj prvi komentar se je nanasal na stavek: “Ob omembi Nobelove nagrade, bi pac morali poslusalci kar sami leteti skupaj, kajne?” Kaj je s komentarjem narobe? Saj sem samo napisal kaj je moja prva asociacija ob omembi Nobelove nagrade in Slovenije skupaj. Profesor Krizan je tukaj postranska oseba, saj mi ni znano, da bi se on osebno imel za skoraj-dobitnika ali sodobitnika. Ze med njegovimi profesorskimi kolegi fiziki pa lahko najdemo samozvane skoraj-dobitnike in sodobitnike. Meni osebno je to zabavno. Sem mislil, da je tudi vam 🙂 Sicer pa komentar ni z neba. Pojasnjuje namrec zakaj jaz osebno ne trzam… Beri dalje »

Smoki
11 - št. let nazaj

Pa saj tisti, ki se ukvarjamo z znanostjo, sčasoma samodejno razvijemo filter za različne buzzworde, navezave na Nobelovo ter v bioznanostih na povezavo z zdravljenjem raka ali Alzheimerjeve. Za vzbujanje zanimanja za neko znanstveno delo pri širših množicah pa je verjetno treba vključiti nekaj pompa.