V ponedeljek bo v parlamentu javna predstavitev mnenj o visokošolski noveli, Visokošolski sindikat Slovenije je ob tem danes javnosti poslal tole:

Javno pismo visokošolski skupnosti
ZATEGNIMO PASOVE POLITIKI IN AKADEMSKIM KLIKAM!

Visokošolski sindkat Slovenije je Vlado in Državni zbor RS od pomladi 2012 večkrat opozoril, da je februarja 2012 potekel rok, ki ga je ustavno sodišče postavilo za ureditev financiranja državnih univerz in izvajanja javne službe v visokem šolstvu. Vlada ustrezne zakonodaje ni pripravila. Namesto tega je skoraj brez javne razprave sprejela spremembe Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov, ki univerzam ne omogočajo izpolnjevanja obveznosti do zaposlenih. Skoraj brez javne razprave je v Državni zbor poslala tudi novelo Zakona o visokem šolstvu, ki bi rektorjem finančno stisko olajšala z možnostjo odpuščanja in sočasnega povečanja obveznosti preostalim univerzitetnim delavcem.
Visokošolski sindikat Slovenije pozdravlja odločitev kolegija predsednika Državnega zbora, da se novela umakne v redni postopek, pa tudi odločitev parlamentarnega odbora za izobraževanje, da 15. 10. 2012 pripravi javno predstavitev mnenj o prihodnosti visokega šolstva. Vendar nas je pristojno ministrstvo medtem presenetilo z novim, doslej najhujšim napadom na javno visoko šolstvo, s predlogom proračuna, po katerem se financiranje javnih visokošolskih zavodov v letu 2013 zmanjša še za 8% glede na leto 2012.
Država univerze s finančnimi pritiski sili v odpuščanja in v uvajanje šolnin. Univerzitetna in fakultetna vodstva neformalno vlogo kriznih menedžerjev v čedalje večji meri sprejemajo: odslavljajo honorarne sodelavce, redno zaposlenim pa protizakonito odtegujejo plačilo za že opravljeno delo; namesto da bi naglas protestirali, državo rotijo, naj jim za nujno “zategovanje pasov” nameni več časa; javno se zaklinjajo, da bi že zdavnaj začeli odpuščati, če jih ne bi ovirali odpovedni roki in odpravnine; predavateljem bi podvojili obveznosti, vendar jih utesnjuje sistem javnih uslužbencev; uvedli bi šolnine, a jih zakonodaja ne dovoli; številne programe bi že zdavnaj ukinili, če ne bi imeli vpisani študenti pravice dokončati študij. Nasprotujejo zasebnim univerzam, sami pa ustanavljajo kratkoročno donosna podjetja, zvišujejo šolnine za doktorski študij, širijo samoplačniški izredni študij in prirejajo komercialne večerne tečaje, ki so pod ravnijo delavskih univerz.
Slovensko visoko šolstvo se bo lahko pritisku komercializacije in privatizacije zoperstavilo samo, če bo na kredibilen način opravljalo svoje javno poslanstvo. Pri tem se ne bo moglo zanesti na načelnost rektorjev, dekanov, senatorjev in članov upravnih odborov, saj velik del akademskih vodstev v finančnih pritiskih vidi uporaben vzvod za uveljavljanje interesov, ki z javnim poslanstvom univerze nimajo nobene zveze. Univerze lahko pred razkrojem obvarujemo samo zaposleni in študenti. Zato moramo zahtevati večji vpliv na njihovo delovanje: razprave vseh delavcev na akademskih zborih, vpliv na finančne odločitve upravnih odborov in sorazmerno udeležbo študentov v organih univerz in fakultet.
Uprimo se samovolji politike in akademskih klik! Vrnimo univerzo univerzitetnim delavcem in študentom!
Koper – Ljubljana – Maribor, 12. oktobra 2012
Visokošolski sindikat Slovenije
Trg OF 14
1000 Ljubljana

Naroči se
Obveščaj me
guest
31 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Luknjač sem izgubil.

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Jaz se vsekakor strinjam z besedilom. Hotel sem le izraziti bedo trenutka.
Besedilo je načelno v redu napisano. Ni pa primerno. Besedilo kar žari po, kako naj rečem, po samoupravljanju, po socializmu, vsebuje elemente, ki so eno zlato opeko stran od delavskega manifesta. Ne vem, kako naj ti povem, ampak Turk ni Lukšič. On ne pozna teh izrazov. On jih bo prevedel na "uporabne" in jih prepoznal kot preživete. In to bo to.

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Razumem. A po mojem mnenju je stanje še slabše. Tožbe, stavke… okej. Toda vlada bo počasi morala zapustiti načela demokracije. To si že opazil v diskusiji, ki jo je imel Turk s Pejovnikom. Pejovnik tako rekoč nič ne ve in nič ne dela, namesto njega bodo pač mislili "predpostavljeni".
Pejovnik, kolikor se meni zdi, tako nima nobene izbire. Mislim, da je sindikat v iluziji, da sploh ima kakšno besedo.

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

“Spoštovani gospod dekan! Predstavniki Visokošolskega sindikata Slovenije na Filozofski fakulteti UL smo bili opozorjeni, da je vodstvo številnim zaposlenim zmanjšalo plače za september, saj jim niso bile izplačane dodatne obveznosti, in to v mesecu oktobru za letni dopust v juliju ali avgustu za pedagoške delavce…”

Tole je začetek protestnega pisma izpred nekaj dni, ki omenja zmanjševanje plač. Žal pa iz besedila pisma ni jasno, kaj je sploh predmet protesta? Bi lahko kdo iz sindikata problematiko dodatno pojasnil, da bi sploh razumeli, za kaj gre? Verjetno se je podobna situacija pojavila tudi že na drugih fakultetah?

problemi
7 - št. let nazaj

Pred časom sem se pogovarjal s prijatelejm o dekandentnosti današnjice, njegov odgovor mi je bil zelo zanimiv. Rekel je (nekako tako), nikakor ne smemo popravljati ničesar, tisto kar je nujno potrebno storiti je, da dekadenci še pomagamo, da ji damo še večji zagon. Ima prav šele ko se bo vse urušilo samo v sebe, bo morebiti, poudarjam morebiti, na tem pogorišču nastalo nekaj novega, mogoče celo dobrega. Ergo, če v Sloveniji hočemo doseči nekega dne (zdrav) sindikalizem je potrebno nujno ukiniti sindikate. Če se (malce) pošalim: "Smrt sindikatom, živel sindikalizem!" Dragan Stojanović P.S. Šolskim sindikalistom priporočam, da sindikate na Slovenskih… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Tudi Rado Pezdir proti akademskim klikam:
http://www.finance.si/plavi_komet_1_597687

problemi
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Rado Pezdir je ekonomist, nič za to, ampak argumenti le teh so ponavadi argumenti številk, denarja, učinkovitosti … torej le redko so njihovi argumenti vsebinski. Razen seveda če vsebina ni "šok" (Friedman). Vprašanja, ki jih odpirajo sindikalisti so vsebinska in se jih takšna ali drugačna kriminalna dejanja posameznikov v sistemu ne tičejo. Naj bom kratek, g. Pezdir jo hudo useka mimo s temi argumenti, ki so sicer lahko verodostojni, ampak so vendarle argumenti proti "slamnatemu možu". P.S. Nekdo, ki predava na Univerzi bi moral vsaj argumentiranje poznati. V primeru pa, da to vendarle pozna, obvlada, je pa taisti zgolj obični… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Jaz Pezdirja ne poslušam že vsaj eno leto. On je tipičen primer kričača. Veliko govori, a nič ne pove. Vpije o imenih, a imen ni.
Stranko je pač moral pomagati postaviti. To je pa to.

(ZdravaPamet)

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Okej, gledam tole debato v parlamentu. Ojoj! Luka, kaj vi delate na filozofski fakulteti? Kakšne študente imate? Slišal sem take norosti, da sem na sobnem kolesu naredil dodatnih 10 km. Zame dobro, a za Slovenijo slabo.Nisem poslušal čisto od začetka, ampak nekje od sredine. Eni študenti pedagogike in filozofije jamrajo o problemih s prekratkimi diplomami na bolonjcu, neki profesor je pojamral, kako so oni plačani za produkcijo člankov itd. Mislim, resno, no. Ideal v znanosti je kratka in jedrnata diploma in zagovor. Si ne predstavljam, da bi v fiziki bral diplomo, dolgo 100 strani in zagovor dolg eno uro. Lev… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Hm, če je tako, potem sem verjetno narobe si zapomnil govorca. Vem, da je nekdo izrazito komunistično nastopil in je bilo povsem jasno, kakšna bo reakcija Grimsa. Tako da se opravičujem, če sem koga užalil.Drugače pa upam, da razumeš, kaj skušam povedati. Cela diskusija je bila polna nepomembnih reči oziroma elementov, ki v univerzo sploh ne sodijo. Bojim se, da vas bo vlada zlahka strla. Med drugim ravno zaradi tega, ker reči ne znate predstaviti v parlamentu.Ministra zamenjali ne bodo, ker smatrajo, da je naravnost odličen. Itd. Simpatij pa tudi ne bo, ker je takšno stanje na univerzi že dlje… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ja, sem bral. Že v parlamentu ga nisem mogel gledati, ko je hodil k predsedujočemu na "obisk". Nisem videl, da bi do zdaj predstavnik vlade (ali bližnjik) takole hodil k predsedniku parlamenta recimo (čeprav Grims to ni), medtem ko drugi govorijo. Da ne govorim o tem, kako si Rončevič privošči razno razne ljudi na siol.net. Nedavno je rektorja ljubljanske univerze kar takole tikal: "Dragi, Stane!"

Tale seja danes nam bo še dolgo v spominu. Če smem biti do konca pesimističen in morda celo nesramen, bodo na podobni seji poslanci potrjevali nekakšen univerzitetni Ermächtigungsgesetz. Kmalu.

(ZdravaPamet)

Andrej
Andrej
7 - št. let nazaj

Torej, jasno, da Pezdir tu govori o denarju. Ravno tako, kot o denarju govorijo vsi tisti, ki jih je prizadelo trenutno krčenje sredstev. Nam pač v tem trenutku vsem povzroča največ skrbi.

Kar se imen tiče, pa res niso nobena skrivnost:

http://www.delo.si/novice/slovenija/direktor-zrs-darko-darovec-zasluzil-dvakrat-vec-kot-rektor.html

http://www.delo.si/novice/slovenija/kam-je-poniknila-cetrtina-denarja-prejetega-za-raziskovalne-projekte.html

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Univerza sama pristaja na mentaliteto, da s študijem rešuješ svoj socialni položaj. Zato pa imamo tako asimetrijo v plačah. Namesto, da bi kot Univerza (univerza kot izpeljanka iz univerzum) zagovarjala na sploh pravične plače ne glede na izobrazbo.
In moja trditev, glede na izjave v parlamentu je, da so profesorji prišli braniti svoje plače, študentje se z njimi strinjajo, ker računajo na koristi za naprej.

Pezdir je, seveda, med njimi, zato pa kriči, ker upa, da ga bo "prava stranka" rešila družbene katastrofe.
(ZdravaPamet)

Andrej
Andrej
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Sorry, asimetrija v plačah je na slovenskih univerzah precej nizka – če odmislimo take ekscese, kot je Darko Darovec. Plača MRja v Sloveniji (okoli 1000 Eur neto) je čisto primerljiva s plačo doktorandov v Nemčiji (čeprav je tam razpon navzgor in navzdol precej večji, odvisno od tega, kako so zaposleni). V UK so pa tako ali tako veseli, če imajo kakšno štipendijo. Za plačo slovenskega profesorja ne bi mogel trditi, da je v primerjavi z omenjenimi državami visoka. A ti res misliš, da bi za 1000 Eur na mesec kakšen dober profesor ostal v Sloveniji, ali mogoče kdaj celo kakšen… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Nisem trdil, da so plače visoke. Kje sem to napisal? Čeprav, dejansko mislim, da je ekscesov precej več. Pa raznih dodatkov, dodatnih zaposlitev čez 100 % itd. Ne, drugače nisem napadal plače. Ampak odnos profesorjev do univerze in dela.

(Zdravapamet)

Andrej
Andrej
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

@Zdravapamet:
no ja, v tvojem postu beseda plača nastopa ene 4x. Če ciljaš na kvaliteto in odnos do dela, ti dam seveda prav.

@Luka:
ne nič takega. In nisem niti absolvent niti gospodarstvenik, tudi nič politično ali drugače angažiran. Pač, občasni obiskovalec te strani. Bom pa sedaj še jaz pogledal posnetek iz parlamenta :-).

shrink
shrink
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Andrej, glede primerljivosti plač MR-jev: na kakšni osnovi trdiš, da so v Nemčiji enako plačani kot pri nas? Pred kakim letom se namreč videl razpis za mesto doktorskega študenta z neto plačo cca. 2000 EUR, kar je primerljivo s podatki npr. tukaj:

http://www.glassdoor.com/Salaries/germany-phd-student-salary-SRCH_IL.0,7_IN96_KO8,19.htm

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

MR je, ceteris paribus, fantastičen status. 1) Zagotovljena služba za dalj časa kot jo dobi večina ljudi s končanim faksom,2) plačan doktorski študij (for what it's worth …),3) poleg plače obsežna materialna sredstva,4) skoraj brez odgovornosti do države,5) doktorira praktično vsak; če je sila, se pa zblefira,6) ogromno novega znanja in ves čas na svetu, da ga pridobiš,7) možnost kombinacije z raznimi mednarodnimi štipendijami in sredstvi slovenskih skladov, za obiske v tujini (potencialna huda premoženjska korist!)8) med obiski v tujini najdeš naslednjega delodajalca,9) ali pa čas MR-ja posvetiš razvoju poslovne ideje za svoje podjetje. Skratka. Tisti, ki jamra nad statusom… Beri dalje »

Jure Zupan
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Po mojem mnenju je MR res odlicen program in prav zaradi njega veliko dobrih doktorskih studentov ostane (je ostalo?) v Sloveniji. To, da studentu ni potrebno uciti, da se prezivlja, ampak se lahko posveti studiju je zlata vredno. Upam, da z varcevanjem ne bodo posegali v ta del, ki dobro funkcionira.

Andrej
Andrej
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

@shrink: ja, kot sem rekel, je razpon plač doktorandov v Nemčiji precej velik – to se vidi tudi iz grafa, ki si ga navedel. Če imaš polno mesto res dobiš 2000 Eur. Kar je pri inženerskih znanostih (informatika, strojništvo, elektrotehnika) še kar pogosto. Pri ostalih vedah je delež doktorandov na takih mestih po mojem zanemarljiv. Nek humanist lahko o plači slovenskega MRja ponavadi samo sanja. Kolikor so meni stvari znane, so doktorandi najbolje plačani v Švici in skandinavskih državah, v Franciji in Beneluksu imajo tudi višje plače kot pri nas, medtem ko so v večini zahodnoevropskih držav (vključno z Nemčijo)… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
7 - št. let nazaj

Glede plač v Nemčiji… ne vem, kaj obljubljajo v razpisih, ampak jaz sem delala na ugledni nemški univerzi in tam so bili vsi, ki so delali doktorat, plačani polovično. Delali pa dvojno 🙁

Ideja je bila, da je univerza dovolj dobra, da dobijo odlične kandidate tudi z zelo mizernim plačilom (okoli 800-900 €/mesec pred nekaj leti v najdražjem nemškem mestu). Ko imajo enkrat doktorat in zelo dobre objave, so jim vrata do boljše plače odprta. Tistih nekaj let je treba pa pač potrpeti.

Jure Zupan
7 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Se strinjam, vsaj v visokoenergijski fiziki so studentje placani polovicno. Nekateri studentje se sicer pritozujejo, vecina pa to sprejema.

shrink
shrink
7 - št. let nazaj

Za polovično plačilo se nekako ujema.

marko marincic
7 - št. let nazaj

politika te vlade ni (niti) neoliberalna. Bistvo neoliberarnih visokošol. reform je krepitev osrednjih institucij in njihovo podrejanje (kratkoročnim) interesom kapitala. Nosilci teh reform so marsikje ravno agencije, kakršna je NAKVIS. Te agencije pritiskajo na institucije z zunanjimi evalvacijami. Merilo so bibliometrični standardi, ki jih postavljajo Thomson, Elsevier itd., število patentov itd. Med univerzami prihaja do razslojevanja na raziskovalne univerze in "kolidže".V tem smislu je imel močne neoliberarne nastavke Golobičev program, še posebno v prvotni verziji, z institucionalno binarnostjo med univerzitet. in višješol. študijem. Neoliberarni pojav so tudi centri odličnosti, ki so nastali pod prejšnjo vlado. To so podjetja, financirana z… Beri dalje »