Nova merila za izvolitve na UL

    Univerza v Ljubljani oblikuje nova merila za napredovanje po akademski lestvici. Temu postopku ob rob je potrebno povedati, da je so predlagana ali se strozja merila bila ze sedaj v veljavi na mnogokaterem naravoslovnem faksu. A kljub temu se zdi, da predlog sproza kar nekaj negodovanja – kot ze zdi predvsem na bolj “mehkih” podrocjih. Pa poglejmo kaksni so predlogi

    za napredovanje v docenta mora kandidat med drugim pokazati naslednje

    • objavo najmanj 3 člankov v ne prevec obskurnih revijah, pri katerih je prvi avtor (lahko tudi nadomesti z (delom) monografije

    za izrednega profesorja:

    • da ima uspešno zaključeno vodenje mednarodnega (npr. Erasmus, Tempus) ali bilateralnega projekta, ali pa je bil v tujini vsaj 3 mesece
    • prvi avtor 7 clankov
    • 15 normiranimi citati iz baze SICRIS (deloma lahko citate nadomesti npr. z vabljenim predavanjem na mednarodnih znanstvenih konferencah, itd)

    za rednega profesorja:

    • da ima uspešno zaključeno vodenje mednarodnega (npr. Erasmus, Tempus) ali bilateralnega projekta, in pa je bil v tujini vsaj 3 mesece
    • prvi avtor 14 clankov
    • 30 normiranimi citati iz baze SICRIS (deloma lahko citate nadomesti npr. z vabljenim predavanjem na mednarodnih znanstvenih konferencah, itd)

    Glede na to, da so merila postavljena precej nizko, sem bil nemalo presenecen, ko sem v Financah naletel na naslednji clanek izpostavljenega mladega slovenskega ekonomista Sasa Polanca pod naslovom Bo Univerza v Ljubljani raj le za izbrance? Clanek je res vreden branja in ga toplo priporocam. Verjamem, da bo vplival na vase mnenje o kvaliteti studija na EF. Za okusino le tale podatek:

    Tretji pomislek je glede citatov. Na Ekonomski fakulteti smo pregledali citiranost lastnih raziskovalcev in ugotovili, da celo najboljši raziskovalci ne presegajo 10 citatov, tako da po dosedanjih dosežkih nihče ne dosega pogojev za izrednega profesorja, kaj šele za rednega.

    V komentarjih ga je nato Polanec malce popravil v

    Dopolnitev oziroma popravek: redni profesor Janez Prašnikar na EF ima 53 normiranih citatov, za ostale zaposlene pa podatek drži.

    3 KOMENTARJI

    1. Že po faktorju vpliva, ki meri število citatov, lahko hitro ugotovimo znaten razkorak med posameznimi znanostmi in prepričan sem, da zlasti na področju mehkih znanosti ta predlog ni sprejemljiv. Tam namreč ni dobra objava le tista, ki je indeksirana v SSCI, sploh pa pri nekaterih znanostih, kot je npr. pravna, seštevanje citatov ni ravno najbolje urejenom, saj je v Thomson Reuters zavedena le ena kategorija (law) in ne več parcialnih, kakor sta npr. razdrobljeni fizika in zlasti vede o življenju. In v prvi polovici te kategorije so večinoma le ameriški zborniki posameznih univerz, kamor pa pravniki brez profesorske habilitacije bojda nimajo vstopa. Tako se približamo začaranemu krogu, ko je pravniku skoraj nemogoče izpolniti zahtevane pogoje za izvolitev v izr.prof.
      Še to; faktor vpliva npr. 15. najbolje indeksirane pravne revije je 1,9 in pete 2,4, medtem ko je na področju biokemije faktor vpliva pri 15. najvišje uvrščeni reviji nekaj čez 10 in pri peti najbolj citirani kar 15. Vseeno pa menim, da se v svetu več ljudi ukvarja s pravno znanostjo kot pa z biokemijo. Pri slednji je kriterij 35 znanstvenih citatov vsaj po mojem mnenju nedvomno preblag. In tudi na splošno pri nekaterih naravoslovnih in tehniških (morda izvzemši matematiko) je 15 oz 35 čistih ali pa tudi normiranih citatov nepomembno merilo.
      Če pa so že citati merilo, menim, da bi bilo primerneje uporabljati Hirschov indeks, predvsem posodobljeno h-b različico, kjer se upošteva topic.

      Zanimiv podatek se mi tudi zdi skupno število člankov v Web ob Science vseh zaposlenih posameznih fakultet v zadnjih petih letih: FDV 74, BF 505 op.417 raziskovalcev!, EF 42, FFa 181, FE 380, FKKT 491, FMF 175, FStr 429, MF 680 in PF 1. (vseeno pa 168 drugih izvirnih znanstvenih člankov: http://sicris.izum.si/Docs/COBISS2006/statbib-0583.pdf)

      O načinu indeksiranja in objavljanja je moje znanje pomanjkljivo, vseeno pa se mi zdi vaše sklepanje in namigovanje na vprašljivo kakovost posameznih članic UL in te same preuranjenom saj je treba upoštevati posamezne specifike, drugače se lahko trend institucionalnega ločevanja UL na tehniško in družboslovno/humanistično le stopnjuje.

      lp,mm.

      p.s.; zanima me tudi vaše mnenje glede načina točkovanja ARRS za projekte in programe, na katerega se je v članku navezal že doc. Polanec. Tu vidim največjo pomanjkljivost, ko npr. za (krajši) članek v slovenščini v obskurni mednarodno neindeksirani reviji dobi raziskovalec 20 ali pa celo 30 točk (npr. v reviji Podjetje in delo ali pa v Teoriji in praksi), medtem ko na drugi strani članek v reviji Science prinese prav toliko točk (npr:MUŠEVIČ, ŠKARABOT, TKALEC, RAVNIK, Miha, ŽUMER.Two-dimensional nematic colloidal crystals self-assembled by topological defects. Science. 2006, [WoS, št. citatov do 12.2.09: 42)

      ali pa sodelovanje (drugi in corresponding avtor) pri najbolj citiranem članku kateregakoli slovenskega raziskovalca (WoS št citatov do danes: 1271) prinese le 5,17 točke: CALLE, KOŠMELJ, PRIMIC-ŽAKELJ, RAVNIHAR, STARE, Janez. Breast cancer and hormonal contraceptives: collaborative reanalysis of individual data on 53297 women with breast cancer and 100239 women without breast cancer from 54 epidemiological studies. Lancet, 1996

    2. Res je, da lahko vsak zares kompetentno sodi le o svojem ozkem podrocju. Tako sicer osciliram med tem, da so ARRS ocene povsem irelevantne in bi morali ljudi zaposlovati pac glede na to, kako jih vidijo njihovi kolegi (to tudi pomeni priporocilna pisma od eminentnezev iz tujine in slo, itd). A kljub temu, da je v ARRS tockovanju veliko neumnosti (npr. moj nabolj znan clanek mi prinese le cetrtino tock mojega nekega povsem irelevantnega prispevka na konferenci), a po drugi strani imam vseeno obcutek, da obstaja neka korelacija med ARRS tockami in "kvaliteto". Tej razklanosti navkljub in vsem rezervacijam glede tega, da ne moremo primerjati razlicnih podrocij med seboj, itd, itd, se vseeno ne morem znebiti obcutka, da je manj kot 10 citatov za rednega profesorja na ekonomiji jako malo.

      Da ne bom samo mlatil prazne slame, sem zbral kaksno citiranost dosegajo najboljse revije na posameznih podrocjih.

      Pa poglejmo po vrsti nekaj random podrocij

      Food Science & Technology (http://sciencewatch.com/dr/sci/09/feb1-09_1/)
      Tu je na prvem mestu Crit. Rev. Food Sci., ki ima Impact Factor l. 2007 enak 4.21, Impact 1981-2007 pa 49.57

      Astronomy & Astrophysics
      (http://sciencewatch.com/dr/sci/09/jan4-09_1/)
      Tu je na prvem mestu Ann. Rev. Astr. Astroph., ki ima Impact Factor l. 2007 enak 20.29, Impact 1981-2007 pa 138.76

      Law
      (http://sciencewatch.com/dr/sci/08/sep28-08_2/)
      Tu je na prvem mestu Harvard Law Review, ki ima Impact Factor l. 2007 enak 5.86, Impact 1981-2007 pa 19.17 (za slednje obdobje je prvi J. Law & Economics z 21.76)

      Business
      (http://sciencewatch.com/dr/sci/08/oct12-08_1/)
      Tu je na prvem mestu Acad. Manage. Journal, ki ima Impact Factor l. 2007 enak 5.02, Impact 1981-2007 pa 45.66 (za slednje obdobje je prvi Admin. Science Quart. z 81.86)

      Economics
      (http://sciencewatch.com/dr/sci/08/feb17-08_2/)
      Tu je na prvem mestu J. Economic Literature, ki ima Impact Factor l. 2007 enak 4.67, Impact 1981-2007 pa 60.75

      Kaj se lahko iz tega random vzorca naucim? Glede na to, da gre v merilih za normirane citate, bi lahko celo sklepal, da merila popuscajo nekaterim "mehkim" podrocjem nasproti "trdim" podrocjem. Razmerje med akumuliranim Imactom v 27 letih in IF za leto 2007 je namrec za prvo revijo v rubriki "ekonomija" preko 10, za astronomijo in astrofiziko pa je le nekaj nad 6. Pri napredovanju se upostevajo namrec akumulirani citati, normirajo pa se na IF…

      Ok. Res je to preigravanje s stevilkami nevarno, saj cloveka (in njegovo raziskovalno kvaliteto) ne mores oceniti le z nekaj stevilkami, a vseeno mi ostaja ob clanku doc. dr. Polanca nekoliko grenak priokus. (btw. njegov clanek v financah "Bo Univerza v Ljubljani raj le za izbrance?" je ze pribelezen kot strokovni clanek v sicrisu. Po takih kriterijih bi skorajda moral zahtevati tudi vpis mojega bloga…)

    3. Najprej na Univerzitetna merila – meni se zdi predvsem sporna zahteva po številu ur. Vsi vemo, kako se na Ljubljanski univerzi delijo pedagoske ure. Stari profesorji (mnogokrat z negativnimi ocenami studentov) se jih drzijo kot pijanec plota in ne prepustijo niti ure (lahko neplacane) kaksnemu mlajsemu kolegu, cetudi je ta ze predaval po uglednih tujih univerzah, kakrsnih ti stari profesorji se od zunaj niso videli. Zato se mi zdi ta zahteva hudo sporna in kaze, da so si spet ti isti stari profesorji uspeli zgraditi novo gorajo, s katero bodo onemogocali mlade, ambiciozne in sposobne.

      Glede tockovanja ARRS pa prav tako menim, da jep opolnoma zgreseno. Kot je ze mm napisal, je to tockovanje popolnoma nesorazmerno, saj dobis za objavo v najbolsji mednaordni reviji enako ali pa manj tock kot za neko malo pomembno objavo v slovenski reviji (pa nimam nic proti slovenskim revijam, mislim, da je prav da objavljamo znanstvene clanke tudi v Slovenskih revijah in tako skrbimo za nas znanstveni jezik). Po mojem mnenju tockovanje ARRS spodbuja objavljanje v slabih revijah in s tem slabi celotno Slovensko znanost, saj spodbuja kvantiteto, ne pa kvaliteto (res pa je da je po zaslugi te kvantitete prisla UL na Sanghajsko lestvico – ce se jo natancno pogleda je bil v letu 2007 edini kriterij, pri katerm smo bili uspesni cisto kvantitativen – stevilo clankov na zaposlenega – pri vseh kvalitativnih kriterijih (objave v Nature, Science, visoka citiranost…) pa smo imeli niclo!

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.