Matjaž Gams: Pismo kolegicam in kolegom znanstvenikom

Objavljamo pismo, ki nam ga je kot odziv na objavo Poziva k odstopu z mesta državnega svetnika za raziskovalno dejavnost poslal Matjaž Gams.

Spoštovane kolegice in kolegi znanstveniki

Najprej bi se rad opravičil za vse nerodnosti in nevšečnosti, ki so se zgodile na demografskem posvetu v Državnem svetu. To nikakor ni bil moj namen. Vsak normalen človek bi bil užaljen ob prvih potvorjenih izjavah, ki so prve krožile okoli, tako da so mi reakcije razumljive in normalne.

Po drugi strani pa imam občutek, da je šlo in še gre za ideološko-politični napad na znanstvenika, ki je predstavil čisto znanstveno teorijo, neskladno s tradicionalnim pogledom. Sam ostajam strogo objektivni znanstvenik, ki se skrbno izogiba ideologije in politike in menim, da znanstveni predstavniki ne bi smeli biti ideološko ali politično usmerjeni, še najmanj pa bi smeli spodbujati napade na znanost in kolege znanstvenike. Delujem tudi strogo po mnenju elektorjev – za vsa komplicirana vprašanja sprožim glasovanje, da bi ja zastopal mnenje elektorjev. Ne vem, kateri predstavnik področja je glede tega bolj dosleden. Od 10 posvetov v DS sem izvedel 2, enega sicer z nezaželenimi odmevi, za kar sem se mnogokrat že opravičil, sem pač naiven, a se učim. In nimam nobenih slabih namenov delovati drugače, kot sem obljubil v volilnem programu. In ne nameravam zapreti ust pred napadi za znanost ali zato umakniti svojo raziskovalno teorijo. Jo bom pa skušal naslednjič povedati na manj trd inženirski način in bolj v skladu z običajnim podajanjem informacij v javnem nastopu. Vsaka šola nekaj stane.

V dodatku je moj odgovor v Delu, objavljen 6.6. Tule sta še dva moja odgovora:

Se hkrati počutim malo žalostno in hkrati moralno čisto. Počutim se kot Darwin, ki so ga zmerjali z opico, ker je predstavil kontradiktorno znanstveno teorijo. Moja teorija se imenuje ANG, njena podkomponenta pa je bila glede rodnosti predstavljena na demografskem srečanju. Morda je bila malce preveč provokativno, a je čista znanstvena teorija brez trohice napada na ženske, druga rase, druge spolne skupine itd. Primer: Večja emancipacija žensk je korelirana z manjšo rodnostjo, kar je statistično znano in objavljeno. Podlo podtikanje je, da sem sam za manjšo emancipacijo žensk, saj je na voljo vrsta mehanizmov, s katerimi lahko poboljšamo rodnost in povečamo kvaliteto življenja, medtem ko je emancipacija itd. eden večjih dosežkov moderne in napredne družbe. Recimo skrb za mlade starše: danes je najbolj diskriminirana skupina ljudi v Sloveniji skupina mladih mater in tudi očetov, ki imajo minimalno kompenzacijo, če se odločijo za otroka. Večina jih je v določenem delovnem razmerju in nima nobene zaščite na delovnem mestu, pa tudi najbolj glasni zagovorniki žensk mirno gredo mimo tega vprašanja, ki ga stalno odpiram. Sam se vidim kot najbolj pravega zagovornika žensk, saj se ukvarjam z najbolj perečimi dejanskimi problemi žensk. Sedaj prirejam posvet na to temo v Državnem svetu.

Da sem napadan, je skladno z mojo teorijo ANG: neoliberalni globalizem vpliva na ljudi preko svojega sistema informiranja in vrednot in zmanjšuje rodnost preko reklam in egoističnega potrošništva, hkrati pa se krepi agresivnost in napadalnost znotraj družbe, kar se npr. vidi v tem, da desni vidijo največje sovražnike v levih in obratno, namesto da bi skupaj iskali najboljše rešitve, oprti na znanstvene raziskave. Žalosten sem zato, ker vidim, da je neoliberalna globalistična ideologija našla pot v znanost in visoko šolstvo. Ta ideologija ima pristaše na levi in desni, zato pa je tako uspešna pri infiltraciji množic, žal tudi najpametnejših in najsposobnejših kolegov in kolegic. Tako je moje mnenje, morda se motim, a spoštujem vas vseeno in mi je pod moralno častjo žaliti kolegice ali kolega znanstvenike, če imajo drugačne poglede, strokovne ali katere koli druge.

V kateri koži bi bili raje? Darwinovi ali njegovih kritikov? Posebej nenavadno je videti, ko zagovorniki znanosti in ženskih pravic napadajo znanstveno teorijo in znanstvenike in se izogibajo razpravi o dejanski diskriminaciji žensk.

Lep pozdrav
prof. dr. Matjaž Gams

 

Dodatek: odgovor objavljen v časopisu Delo 6.6.

Napadi na demografski posvet

Konec maja je bil v DS organiziran demografski posvet (http://www.ds-rs.si/node/3590). Hkrati je bila demografska konferenca, ki potekala že enajsto leto. Njen namen je bil opozoriti na demografska gibanja, npr. da z rodnostjo 1.5 evropsko domorodno prebivalstvo drvi v probleme.

Pri analizah smo razvili metodo za iskanje relacij v družboslovnih domenah, objavljeno v reviji najvišjega ranga. Metode so sposobne odkriti relacije precej bolje kot statistika in tudi kot ljudje. Na osnovi analiz in literature smo prišli do zaključkov: Medtem ko je nujno ustaviti rast svetovnega prebivalstva, se evropsko prebivalstvo zmanjšuje in mu grozi izumrtje, zato postaja Evropa letargična in nujno potrebuje dotok nove krvi. Iz Slovenije vsako leto v tujino odide nekaj tisoč mladih, od tega pol najbolj sposobnih, zato ni dovolj svežih idej in prodornosti.

Problemi se pometajo pod preprogo, recimo zmanjšanje semenčic pri mladih moških za 60% v 40 letih. Zakaj ne sprejmemo primernih ukrepov? Zakaj mediji o tem ne pišejo – npr. da že navaden filter za vodo najbrž pomaga? Je krivo egoistično potrošništvo, kjer človek ni nič več vreden? Ali preko reklam svetovne elite perejo možgane množic in je zato vsaka analiza v tej smeri označena za nesprejemljivo?

Zadnja leta je demografska konferenca povsem brez odziva v javnosti, letos pa sem pritegnil kritiko medijev že s samo organizacijo, žal pa tudi z izjavo o izobraževanju žensk, ki jo zaradi časovne stiske nisem uspel umestiti v želeni kontekst, za kar sem se opravičil javno in neposredno kolegicam, znanstvenicam. Omenjena izjava je bila kasneje skonstruirano, medijsko izpostavljena in je marsikoga upravičeno ujezila, tudi mene bi. Ponovno poudarjam, da je emancipacija žensk pomemben dosežek napredne družbe in jo podpiram kot vse napredno. Žaljivo podtikanje pa je zamenjati znanstveno ugotovitev, da so večja plača, izobrazba, liberalizacija žensk pozitivno korelirani z manjšim številom otrok z izjavo, da sem proti vsemu temu. Resnica je, da nenehno trdim, da je treba več izobraževati (http://www.ds-rs.si/node/3238).

Omenjeno dogajanje me je dodatno spodbudilo, da organiziram posvetovanje o problemih mladih, prekarstvu, diskriminaciji žensk, zlasti mater.

Z napadi na znanost smo v Sloveniji prestopili rubikon in vprašati se moramo, kje je meja nasilne ideologije – ali sploh še lahko raziskujemo in predstavljamo nove teorije, ali pa jim moramo pred objavo dati cenzurirati – komu? Ignoriranje ali napadi na znanstvenike, potvarjanje izjav in podatkov, pritiski na direktorje – kar naenkrat je vse to postalo sprejemljivo. Podobno so bili napadani tisti, ki so opozarjali na škodljivost kajenja ali globalnega segrevanja. Vseeno pa znanstvena spoznanja slej ko prej prodrejo na dan in tudi demografska bodo.

Ključnega pomena je, da se politika in javnost čim prej zavesta resnosti problemov. Želja, da bi pomagal ljudem, je v meni prevelika, da bi mi lahko zaprli usta.

Dr. Matjaž Gams
Lukovica pri Brezovici

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

0 - št. komentarjev
Inline Feedbacks
View all comments