Pred nami so rektorske volitve, na katerih se bodo soočili štirje kandidati. Žal med kandidati ni nobene ženske, kar sicer za Univerzo v Ljubljani ni nenavadno. V svoji več kot stoletni zgodovini je imela Univerza v Ljubljani le eno rektorico. Želele bi si, da bi se v prihodnosti  za ta položaj potegovalo več žensk. Seveda gre pričakovati, da se bodo v predvolilnem obdobju kresala različna mnenja in interesi, ne smejo pa tokrat ostati spregledani interesi skupine, ki se v predstavljenih programih kandidatov žal postavljajo precej ob stran – glas študentov in študentk. V zadnjih mesecih smo bili priča razkrivanju spolnega nadlegovanja na Univerzi v Ljubljani. S problematiko smo se aktivno soočile tudi članice Rezistence, samoorganizirane skupine študentk. Ne glede na to, kateri od kandidatov bo za rektorja na koncu izvoljen, od njega zahtevamo in pričakujemo naslednje:

  • Nadaljevanje procesa prenove Pravilnika o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih na Univerzi v Ljubljani in študentov ter študentk Univerze v Ljubljani, ki bo bolje naslavljal problematiko nasilja, spolnega nadlegovanja in trpinčenja. Za storilce oz. storilke mora predvidevati sorazmerne sankcije, osebe z izkušnjo nasilja pa ščititi pred morebitno sekundarno viktimizacijo. Obenem je potrebna uvedba protokola ravnanja v različnih študijskih okoljih, ki bo naslavljal konkretne situacije in omogočal mehanizme zaščite, kot so npr. možnost brezplačnega komisijskega opravljanja izpitov namesto rednega izpitnega roka tekom samega procesa prijave suma nasilja, trpinčenja oz. spolnega nadlegovanja, v kolikor ima študent oz. študentka pri dotičnem profesorju/profesorici še neopravljene študijske obveznosti. Tako pravilnik kot protokol morata nujno biti javno objavljena in dostopna. 
  • Vpeljava podpornih mehanizmov za opolnomočenje oseb, ki se bodo morebiti soočile z izkušnjo nasilja, spolnega nadlegovanja ali trpinčenja v univerzitetnem prostoru. Imenovanje zaupnih oseb na vseh fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani. Zaupne osebe morajo biti senzibilizirane in iti skozi proces strokovnega izobraževanja pri obstoječih institucijah, ki se že aktivno ukvarjajo z žrtvami nasilja, spolnega nadlegovanja ali trpinčenja. Od Univerze v Ljubljani pričakujemo zagotovitev financiranja tovrstnih izobraževanj.
  • Poseben poudarek moram biti namenjen izobraževanju za senzibilizacijo različnih izkušenj spolov, vseh zaposlenih, predvsem pa tistih, ki so ali še bodo nastopili vodstveno funkcijo.
  • Izobraževanje študentk in študentov, predvsem pa bruck in brucev o njihovih pravicah. Predlagamo, da se akcije ozaveščanja izvajajo predvsem v sodelovanju s tutorskim programom oziroma s pomočjo študentskih predstavniških organov.
  • Zaupanje študentskim anketam in študentskim mnenjem v habilitacijskih postopkih. Zaradi dosedanje nenaslovljenosti spolnega nasilja v univerzitetnem prostoru in manku podpornih struktur, ki bi osebe z izkušnjo nasilja opolnomočile pri podajanju prijav, je bilo morebitne neprimerne prakse mogoče zaznati predvsem v opisnih odgovorih študentskih anket, ki jih študentke in študenti rešujejo pred in po opravljenem izpitu pri posameznem izvajalcu/izvajalki pedagoškega procesa. Pedagoški proces ne more biti kakovosten, če se profesor/profesorica vede neprimerno in izvaja nasilje, spolno nadlegovanje ali trpinčenje! Zato pričakujemo prenovo študentskih anket v smeri večjega poudarka opisnih odgovorov in vpeljavo vprašanja, ki bo študentke in študente naslavljalo, ali je tekom študijskega procesa zagotovljena ničelna toleranca do vsakršnega nasilja.
  • Naslovitev problematike neobstoječih mehanizmov za preverjanje primernosti odnosa rednih profesorjev oz. profesoric do študentov in študentk, ki morda še ne spada v register nasilja, nadlegovanja ali trpinčenja, je pa vendarle lahko problematičen. Študentske predstavnice in študentski predstavniki do anket rednih profesorjev ne dostopajo, razen če že vnaprej vedo, da profesor oz. profesorica izkazuje neprimeren odnos. V tem primeru 13. člen Pravilnika o študentski anketi Univerze v Ljubljani predvideva, da lahko dekan študentske ankete posreduje na prošnjo študentskega sveta. Precej problematičnih primerov lahko tako ostane zakritih, prav tako pa se je z njimi težje soočati, saj profesorji/profesorice niso več podvrženi rednemu nadzoru v formi ponovne habilitacije. Rešitev bi lahko bila, da bi študentski sveti na nekaj let preverjali ankete vseh rednih profesorjev in profesoric, ki jih že tako na letni ravni v roke dobijo predstojniki ali vodje oddelkov. Preverjanje bi se tako lahko izvajalo na pet let, kar je tudi trajanje veljavnosti naziva izrednega profesorja (torej naziva pred rednim profesorjem), v primeru problematičnih oseb pa se rezultate anket lahko preverja pogosteje. 

Bodočega rektorja Univerze v Ljubljani pozivamo k aktivnemu delu na področju spolnega nadlegovanja v univerzitetnem svetu. Glas študentk in študentov je izrednega pomena, posebno tistih, ki so v procesu študija doživljali oz. še vedno doživljajo težke ali travmatične izkušnje. Zato vse študentke in študente spodbujamo, da natančno preberejo programe vseh kandidatov, se udeležijo javnih debat s kandidati, ki bodo potekale v prihodnjih dneh in na koncu sprejmejo odločitev, ki bo prispevala k spremembi tako njihovega položaja, kot položaja naslednjih generacij.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
0 - št. komentarjev
Inline Feedbacks
View all comments