Tretjega januarja 2020 ob pol dveh popoldan je v klinični center v Šanghaju prispel zabojček iz Wuhana. V njem so bili v suhi led zaviti brisi pacienta, ki je imel takrat še povsem neznano novo obliko hude pljučnice. Profesor Yong-Zhen Zhang se je z ekipo sodelavcev takoj lotil dela. Določiti je želel genom virusa, ki je v Wuhanu povzročal serije hudih pljučnih obolenj. Po dveh neprespanih nočeh je njegovi ekipi uspelo določiti nekaj manj kot 30.000 baz genoma novega virusa.

Ko je Yong-Zhen Zhang prebrano zaporedje genoma primerjal z drugimi zaporedji v arhivu virusov, je hitro ugotovil, da gre za genom, ki je zelo podoben virusu sars iz leta 2003. Takrat mu je postalo jasno, da ima opravka s potencialno zelo nevarnim patogenom, a kaj več kot to, iz katere družine prihaja, žal o povzročitelju še ni vedel.

Najprej je poklical v Wuhan, da bi se pozanimal o pacientu, ki so mu odvzeli bris, hkrati pa je tamkajšnje zdravnike obvestil, za katero vrsto virusa gre. Zatem je o svojih dognanjih obvestil še kitajsko ministrstvo za zdravje in za nekaj dni odpotoval v Wuhan, da bi na mestu samem zbral še več informacij o bolezni in kolegom svetoval glede ukrepov.

Po vrnitvi v Šanghaj so ga na pogovor poklicali še v Peking in ravno takrat, ko je 11. januarja zjutraj odhajal na letališče, je prejel telefonski klic profesorja Edwarda Holmesa z Univerze v Sydneyju. Holmes ga je prosil za dovoljenje, da sekvenco genoma novega koronavirusa objavi v javni spletni bazi virusov. Po krajšem razmisleku se je Yong-Zhen Zhang strinjal z objavo v bazi  virological.org, čeprav se je zavedal, da bo imel zaradi te odločitve najverjetneje težave z oblastmi.

Kasneje je povedal, da je genom virusa poslal v spletni arhiv nekega ameriškega centra za biotehnološko informatiko (NCBI) že takoj 5. januarja, ko mu ga je uspelo prebrati, vendar je imela dejanski vpliv na znanstveno skupnost po svetu šele javna objava genoma s prostim dostopom 11. januarja, ki jo je Holmes pospremil z zdaj slavnim tvitom

Do kandidata za cepivo že v dveh dneh

Takoj po obvestilu o javni objavi genoma novega koronavirusa so se znanstveniki po vsem svetu podali v njegovo proučevanje. Hitro jim je postalo jasno, da gre za nevaren virus, ki lahko povzroči človeštvu veliko težav. Raziskovalcem podjetja Moderna je v sodelovanju z znanstveniki ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje že dva dni po objavi genskega zapisa virusa uspelo določiti zaporedje v genomu, ki se jim je zdelo najbolj primerno za izdelavo cepiva.

Prvo serijo cepiva jim je nato, prav s pomočjo podatkov v javno objavljenem genomu, uspelo proizvesti v vsega 25 dneh. Tako so lahko že 7. februarja začeli s testiranjem učinkovine, 24. februarja pa so za izvedbo študije na ljudeh iz tovarne odposlali prve doze cepiva. Prvi testni osebi so cepivo vbrizgali 16. marca, ko se je tudi formalno začela prva faza klinične študije.

Po zaključenih treh fazah kliničnega preizkušanja, ki so trajale več kot pol leta in v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi, so raziskovalci sporočili, da se je cepivo izkazalo za zelo učinkovito. Če bo prestalo še skrben pregled nadzornih uradov, ki skrbijo za varnost zdravil, bo zelo verjetno še pred koncem leta 2020 kot eno prvih odobreno za množično uporabo v Evropi in ZDA.

Konzorcij laboratorijev za proučitev virusa

Pri prvi epidemiji sarsa leta 2003 je morala Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization – WHO) še ročno vzpostaviti posebno komunikacijsko mrežo med najpomembnejšimi laboratoriji za proučevanje virusov na različnih koncih sveta. Ko je postalo jasno, da gre pri takrat še slabo poznanem virusu za zelo resno grožnjo človeštvu, je WHO zbrala ekipo najboljših mikrobiologov, virologov, epidemiologov in imunologov, ki so se pognali v boj z novo boleznijo. Enajst vodilnih laboratorijev z vsega sveta je dobilo nalogo, da čim hitreje določi povzročitelja bolezni in razvije zanesljiv diagnostični test.

Uradniki WHO so najprej po telefonu vzpostavili stik z vodji najboljših laboratorijev za analizo nalezljivih bolezni in jih povabili k sodelovanju pri skupnem projektu. Seznanili so jih s pravili delovanja mednarodnega konzorcija laboratorijev, v skladu s katerimi so se vsi sodelujoči raziskovalci zavezali, da si bodo vzajemno delili relevantne podatke in informacije, vse z namenom, da čim prej določijo povzročitelja nevarne bolezni.

Neposredna izmenjava podatkov in vseh pomembnih informacij med laboratoriji se je izkazala za zelo uspešno. A vseeno je takrat trajalo kar nekaj tednov, da so najprej ugotovili, da bolezen povzroča nov virus iz družine koronavirusov, ki ga prej še nikoli niso opazili ne pri ljudeh ne pri živalih. Celoten genom virusa so na spletni strani revije Science objavili šele po mesecu in pol neprekinjenega skupnega dela.

Znanost temelji na izmenjavi idej

Pomen znanosti kot družbene institucije je, da s sistemom popolne odprtosti vsega znanja za argumentirano kritiko skrbi za kar se da zanesljivo sprotno vrednotenje novih hipotez. Znanost z učinkovito komunikacijo vzpostavi nekakšne kolektivne možgane, ki sproti učinkovito vrednotijo nove ideje in jih spreminjajo v zanesljivo vednost, ki ji lahko zaupamo.

Za znanost je na eni strani značilno, da v njej vsaj formalno vsi delujejo enakopravno in enakovredno. Teoretično nima nihče pravice odločati avtoritarno, ampak gre zmeraj zgolj za soočanje argumentov, za katere naj ne bi bilo pomembno, od kod izvirajo.

V primeru sodelovanja laboratorijev za nalezljive bolezni se je ta pristop, ki je značilen za moderno znanost, izkazal za zelo učinkovitega. Pomembno je bilo, da WHO ni usmerjala raziskav in posameznikom naročala, kaj naj delajo. Vsakdo je sam zase počel tisto, kar se mu je zdelo najbolj pomembno za rešitev problema. Prav tako posamezniki niso bili pod pritiskom, da morajo prav oni prvi odkriti povzročitelja bolezni in se tako zapisati v zgodovino.

Pri spopadanju z epidemijo covida-19 se je odprto deljenje informacij preko interneta prav tako izkazalo za izjemno pomembno. Družbeni mediji oziroma platforme za komuniciranje, kot so Twitter, Facebook in YouTube, so lahko po eni strani pripomoček za enostavno in nekontrolirano širjenje lažnih novic in neresnic, lahko pa so tudi zelo učinkovito orodje znanosti za vrednotenje idej.

Strokovnjaki z vsega sveta so z objavami svojih komentarjev, podatkov in mnenj prav z orodji za množično komuniciranje v trenutku dosegli široko publiko, ne le svoje kolege, ampak tudi novinarje in najširšo javnost. Priča smo bili zelo hitrim in učinkovitim vrednotenjem najrazličnejših objavljenih podatkov in raziskav, ki so jih strokovnjaki sproti komentirali in se medsebojno dopolnjevali.

Prav odprt in hiter pretok informacij je temelj znanosti. Javno in odprto deljenje dognanj in podatkov je ključna vrednota moderne znanosti, ki omogoča njen hiter napredek že od časov, ko so si razsvetljenski učenjaki medsebojno izmenjevali pisma, v katerih so drug drugega obveščali o novih spoznanjih in se tako argumentirano pogovarjali.

Podobno, kot je iznajdba tiska pred mnogimi stoletji omogočila, da so se knjige bistveno pocenile in začele krožiti med ljudmi, pomenijo tudi internetne platforme, ki omogočajo hitro in zanesljivo izmenjevanje in vrednotenje informacij, nov pomemben korak, ki je omogočil še hitrejše napredovanje znanja.

Profesorja Yong-Zhen Zhanga iz Šanghaja, ki je januarja s hitro javno objavo genoma virusa znanstvenikom po vsem svetu omogočil, da so se takoj lahko lotili raziskav, so pri reviji Time uvrstili med 100 najvplivnejših osebnosti leta 2020. Prav njegova odločitev, da takoj javno objavi celoten genom novega koronavirusa, je omogočila, da smo tako hitro dobili učinkovite teste za diagnostiko bolezni covida-19 in tudi učinkovita ter varna cepiva proti virusu sars-cov-2.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
0 - št. komentarjev
Inline Feedbacks
View all comments