Objavljamo sporočilo za javnost, ki sta ga pripravila sindikata SVIZ in VSS:

Na javni poziv SVIZ in VSS, naj pristojni minister dr. Jernej Pikalo in Vlada RS ne potrdita dr. Jósefa Györkösa za še en petletni mandat na čelu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), je ARRS objavila javni odgovor, ki so ga podpisali vsi člani Znanstvenega sveta ARRS (ZS) in večina članov Upravnega odbora ARRS (UO). V njem (a) pozdravljajo javne razprave, ki prispevajo k večji kakovosti delovanja ARRS in na podlagi katerih naj bi Agencija v preteklosti uvedla številne izboljšave, in (b) izjavljajo, da ugotovitve Računskega sodišča in Protikorupcijske komisije ne potrjujejo navedb sindikatov v zvezi z oceno o obstoju institucionalizirane korupcije. Naj opomnimo, da so ugotovitve Računskega sodišča javno dostopni dokumenti, mnenje Protikorupcijske komisije pa ni objavljeno. 

V zvezi z javnim odgovorom ARRS podajamo naslednje pojasnilo:  

(a) Javne razprave o nujnosti izboljšanja sistema so v mandatu dr. Györkösa dejansko potekale, a brez posebnega učinka. Naj spomnimo na več javnih razprav v začetku mandata trenutnega v. d. direktorja, ali pa na delo usmerjevalne skupine ARRS, sestavljene iz 13 uglednih članov in članic akademske skupnosti, ki je v zelo kratkem času (januar – april 2015) pripravila in javno podala podroben seznam nujnih sprememb. Med prednostnimi je izpostavila cilje pri evalvaciji projektov in programov, ki bi morali biti vključeni že v prvo spremembo Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti ARRS (Pravilnik) iz leta 2016, pa so bili prezrti. Primer je zahteva za enofazni postopek javnega razpisa za ocenjevanje projektov. Ta možnost je bila dodana dvofaznemu postopku šele po kritiki s strani Računskega sodišča (junij 2019), in sicer 14. 11. 2019, torej že po zaključenem petletnem mandatu dr. Józsefa Györkösa, pa čeprav so pred tem spreminjali Pravilnik že 29. 7. 2016 in 28. 12. 2017. Prav tako je zavajajoča trditev, da je bil v času direktorovanja uveden opazen premik od kvantitativnega k vsebinskemu vrednotenju. Agencija je sicer po lastni navedbi že leta 2014 pričela proces postopnega odmika od kvantitativnih metod vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela in je junija 2019 podpisala Deklaracijo iz San Francisca o vrednotenju raziskovalne dejavnosti (DORA). Toda v primeru programskega, tj. dolgoročnega in stabilnega financiranja, se še vedno uporablja kvantitativni kriterij A3 – ki ni kriterij znanstvene uspešnosti! – kot ključno merilo za povečanje obsega financiranja raziskovalnih programov. Drugi primer je uporaba kvantitativnega merila – točk A” – kot izključnega merila za pridobitev sredstev za nove mlade raziskovalce v okviru razpisa MR+. Ta razpis naj bi bil ciljno namenjen potencialnim mentorjem in mentoricam, ki nimajo sredstev programskega financiranja. Seveda je problematično že dejstvo, da nečlani programskih skupin po redni poti že nekaj let ne morejo več postati mentorji mladim raziskovalcem. 

(b) Institucionalizirana korupcija je lahko vgrajena tudi v interne pravne akte, procese odločanja in upravne prakse, ki jih kot celoto jasno opišemo takole: »Delovanje osebe A vključuje spremembo uradnega postopka tako, da posledice tega procesa bolj koristijo osebi C kot osebi B. Ne moremo govoriti, da A krši zakon, a je vseeno storil koruptivno dejanje v širšem smislu«.[1] Na osnovi javno dostopnih podatkov se ponuja sklep, da je bilo v obdobju direktorovanja dr. Józsefa Györkösa tovrstnih delovanj »A-ja« v okviru ARRS-ja veliko, pri čemer ni naša naloga, da ocenjujemo, ali je pri tem prišlo do kršitve dolžnega ravnanja, ali pa je šlo preprosto za malomarnost oziroma nesposobnost odgovornih za upravljanje s to javno institucijo. A dejstvo ostaja: zaradi neenakih izhodišč, ki so nasledek tovrstnega delovanja »A-ja«, slovenskim raziskovalcem in raziskovalkam niso bili dani pogoji za enakopravno kandidiranje za razpoložljiva javna sredstva. 

Besedna zveza »institucionalizirana korupcija« je zato v zvezi z delovanjem ARRS-ja v preteklem direktorskem mandatu povsem na mestu. Kaj naj porečemo na dejstvo, da člani ZS-ja na podlagi 33. člena Statuta ARRS in 29. člena Sklepa o ustanovitvi ARRS posredno vplivajo na izbiro recenzentov pri razpisih za projektna in druga sredstva, kjer tudi sami kandidirajo, bodisi kot prijavitelji bodisi kot raziskovalci. Kakšen sklep je moč ugotoviti iz dejstva, da »razčlenjena« ocena A3, ki ne opredeljuje znanstvene uspešnosti in s katero je mogoče manipulirati oz. se je z njo v preteklosti tudi dejansko manipuliralo, predstavlja tri od petih kriterijev ocenjevanja na ARRS-jevih pozivih za povečanje obsega raziskovalnih programov? In naprej: na projektnih razpisih je višina sredstev določena na ravni področja (kapaciteta področja) znotraj posamezne vede, medtem ko so obvezni deleži glede na vrsto projekta (mlajši, aplikativni, podoktorski) določeni na ravni vede. Šele po objavi rezultatov evalvacije se izkaže, da za določeno vrsto projekta na nekaterih področjih sploh ni bilo sredstev. Zakaj ni nikjer definirano, kdo odloča o tej delitvi, na podlagi katerih kriterijev in kdaj? Iz izkušnje namreč vemo, da do teh odločitev prihaja takrat, ko so ocene že znane, s tem pa je mogoče razvrednotiti višjo oceno. 

Naj še enkrat dodamo nekaj najbolj perečih problemov iz časa direktorovanja dr. Györkösa, ki neposredno zadevajo obveznosti direktorja – tem očitkom sta se namreč UO in ZS »spretno« izognila:

  • Agencija se pri letnem razpisu za raziskovalne projekte ne drži svojih lastnih časovnic, kot to določajo pravila. Poleg že standardnega zamikanja objave razpisa iz meseca v mesec, njegovega časovnega umeščanja v čas dopustov in šolskih počitnic ter neživljenjskih rokov med objavo rezultatov in začetkom izvajanja izbranih projektov (leta 2018 so med enim in drugim minili zgolj trije (!) dnevi) si je Agencija na nedavno zaključenem razpisu privoščila še eklatantno zavajanje, ko je vseskozi obljubljala najmanj 60 dnevni rok med objavo in oddajo projektnih predlogov – koliko dni, vključno s prazniki, je med 13. decembrom in 29. januarjem naslednjega leta, pa si lahko izračuna vsak sam.
  • Agencija vseskozi razpisuje raziskovalne projekte v evrskem znesku (100.000,00 EUR temeljni projekti in 50.000,00 EUR projekti v polovični vrednosti) namesto v številu raziskovalnih ur. Posledica je, da je število razpoložljivih raziskovalnih ur za isti tip projekta odvisno od vrednosti raziskovalne ure. 
  • Agencija ne opravlja nobenega nadzora nad kvaliteto recenzij projektnih predlogov, obenem pa tujim recenzentom izplačuje honorarje ne glede na kakovost opravljenega dela. Tako priznava kot merodajne tudi recenzije, ki prijavo v enem od treh razdelkov ocenijo z dvema vrsticama besedila in celo take, kjer recenzenti priznajo, da niso strokovnjaki za področje recenzije in da ne poznajo ocenjevalnega sistema ARRS, ali pa uporabljajo kriterije, ki niso elementi ocenjevanja, ter si privoščijo izrazita odstopanja med opisno in številčno oceno.  Naštete primere je nedavno pokazal dr. Marko Fonović z Inštituta Jožef Stefan in recenzije, ki so bile zbrane v okviru iniciative Shod za znanost. To ne sproža zgolj vprašanja objektivnosti ocenjevalnega postopka, temveč tudi smotrne porabe davkoplačevalskega denarja. 
  • Agencija ni zagotovila pravočasnega in učinkovitega reševanja pritožbenih postopkov. Nekatere pravnomočno dobljene tožbe proti Agenciji le-ta rešuje več let (primer odločbe Upravnega sodišča RS I U 1426/2017-10). 

Ko vsa ta in podobna dejstva sestavimo v mozaik, se pokaže jasna podoba o delovanju ARRS v času direktorovanja dr. Györkösa. A ta podoba je še toliko nazornejša, če podrobneje proučimo mnenje Računskega sodišča, ki po mnenju piscev in podpisnikov odzivnega pisma ARRS ne potrjuje stališča sindikatov. Vendar Računsko sodišče govori ravno o manipulacijah pri izbiri recenzentov, to pa je eden od glavnih argumentov, da smo delovanje agencije opisali s sintagmo »sistemska korupcija«. Če citiramo samo del ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z dodeljevanjem recenzentov posameznim projektnim prijavam: »Ugotovili smo, da je občasno strokovno telo za projekte v prvi in drugi fazi javnega razpisa za projekte 2018 (enako pa tudi pri razpisu za projekte 2015 in 2017) imenovalo oziroma potrdilo zamenjave recenzentov iz nabora recenzentov šele, ko so zamenjani recenzenti že izvedli ocene projektov. Iz zapisnikov občasnega strokovnega telesa za projekte ni bilo razvidno, kdo je predlagal dodatne recenzente, ki so nato ocenjevali raziskovalne projekte.”[2] Na to se je 30. oktobra 2019 odzval ARRS tako, da je v Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise dodal vsebino, ki legalizira dodajanje in zamenjevanje recenzentov v samem procesu ocenjevanja, če je le to izvedeno preden recenzenti podajo oceno (IV. poglavje, Imenovanje dodatnih recenzentov in zamenjava recenzentov). Zanimivo bo spremljati, ali bodo tudi letos anonimne osebe predlagale dodatne recenzente in s tem ključno vplivale na končni rezultat izbora. 

Če zaključimo: Zapisano potrjuje, da je obstoječe vodstvo ARRS morda sposobno izvesti zgolj (pre)počasne in delne spremembe upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovanje, ne glede na obširnost in tehtnost javnih razprav, zaznane nepravilnosti in celo tožbe. Zato je skrb za javno dobro v raziskovalni sferi, ki je temelj javnega poziva VSS in SVIZ, popolnoma na mestu, očitek populizma pa je pri tem zgolj dimna zavesa. Soavtorji tega pisma namreč nismo samo sindikalni zaupniki na javnih raziskovalnih organizacijah, pač pa tudi raziskovalke in raziskovalci – naši zaključki zato temeljijo na preverjenih dejstvih in neposrednih izkušnjah. Članic in članov ZSA in UO ARRS naj zato ne skrbi, da se v obeh sindikatih ne bi še naprej zavzemali za izboljšanje delovnih pogojev raziskovalk in raziskovalcev, še zlasti pa za povečanje obsega javnih sredstev za znanost. Vendar pri tem ne bomo pristajali na neznosno lahkotnost oportunizma, preračunljivosti, brezbrižnosti in samozadostnosti pri delitvi teh sredstev. 

V luči obrazloženega tako predvsem ponavljamo poziv ministru za izobraževanje, znanost in šport, naj Vladi RS ne predlaga imenovanja novega-starega direktorja ARRS dr. Józsefa Györkösa. V primeru imenovanja bo namreč soodgovoren za nadaljevanje slabih praks, ki so se uveljavile v preteklih petih letih. 

Obenem UO ARRS pozivamo, naj objavi predložene vizije vseh kandidatov za direktorja agencije, ki se z objavo strinjajo. Tako bo javnost lahko ocenila, ali je UO ARRS, skladno s svojo nalogo, res izbral kandidata z najboljšim programom. Zadržka pri objavi vizije dr. Józsefa Györkösa  ne bi smelo biti in pričakujemo, da ne bo skrival svojega programa oz. da ga bo objavil kar sam.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,
glavni tajnik Branimir Štrukelj, l. r.   
       
Visokošolski sindikat Slovenije,
predsednik dr. Marko Marinčič, l. r.


[1] https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2005/04/RKK2005-04_Dobovsek_Mastnak_KorupcijaInKriminalniPrevzemDrzave.pdf

[2] http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2019/ARRS_porev/ARRS_SP17_PorevizijskoP.pdf str. 8

Naroči se
Obveščaj me
guest
1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonymous
Anonymous
5 - št. mesecev nazaj

ANONIMNO: Sporočilo za javnost obeh sindikatov, SVIZ in VSS, dobro zajema problematiko ARRS in ilustrira vrsto nepravilnosti v njenem delovanju. Nekaj nepravilnosti ugotavlja Računsko sodišče, pa še zdaleč ne vseh. Kje pa je mnenje, če sploh je, Protikorupcijske komisije? Dejstvo je, da se je ” Institucionalizirana korupcija” vgradila že ob rojstvu Agencije in nato ”izpopolnjevala” s filigransko natančnostjo. Zato menim, da ”do kršitve dolžnega ravnanja, ali pa je šlo preprosto za malomarnost oziroma nesposobnost odgovornih za upravljanje s to javno institucijo” (citat iz tega sporočila obeh sindikatov ) je preveč lahkotno zapisano. Navedeni ”pereči problemi” že imajo dolgo brado in… Beri dalje »