Po predlogu novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti naj bi znanstvenike, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pustili na položajih le še do izteka tekočega financiranja, nato pa bi bili iz javnih sredstev lahko plačani največ 50%. Tako bi odprli priložnosti za mlajše raziskovalce, ki se šele uveljavljajo. Nekateri znanstveniki opozarjajo, da gre za prisilno upokojevanje in starostno diskriminacijo najsposobnejših, drugi pa pravijo, da imajo takšna določila tudi v državah, po katerih se sicer radi zgledujemo. Kaj menite o tej dilemi?

Serija odzivov:
 
11. 12. 2019 Uroš Škerl, Marta Klanjšek Gunde, Gorazd Kovačič:
»Visokošolski sindikat podpira omejitve financiranja iz državnega proračuna za tiste raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev,« pravi predsednik visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani Gorazd Kovačič. »Pri tem ne gre za prisilno upokojevanje, saj bi tudi po upokojitvi še lahko ostali delno zaposleni. Če so res dobri, pa lahko sredstva pridobijo tudi drugje, na evropskih projektih ali v gospodarstvu, in ostanejo polno zaposleni,« pravi Kovačič. …
»Ne gre za kakšen slovenski unikum, ampak za zgledovanje po podobnih določilih v tujini,« je predlog omejitve financiranja starejših raziskovalcev iz javnih sredstev komentirala članica upravnega odbora agencije za raziskovalno dejavnost Marta Klanjšek Gunde, profesorica in raziskovalka na Kemijskem inštitutu. »Po svetu je mejnik starost 65 ali 67 let. V več državah raziskovalci in raziskovalke po tej starosti ne morejo več pridobiti javnih sredstev za svoje delo, ne glede na svojo usposobljenost ali bivše zasluge. Praviloma pa to velja le za javna sredstva. Zasebni kapital se lahko ravna po drugačnih merilih. Seveda lahko govorimo o starostni diskriminaciji, lahko pa tudi o pozitivni diskriminaciji – tako pri uvedbi ženskih kvot kot pri dajanju prednosti mlajšim na posameznih razpisih. Pozitivna diskriminacija bi bila vzpostavljena v korist gospodarstva, družbe in raziskovalne skupnosti,« je prepričana Marta Klanjšek Gunde.
 
19. 12. 2019 Roman Jerala:
“Zagotovo je lahko problem, da se kakšen eminenten znanstvenik ne želi upokojiti, čeprav ni več produktiven, ne spremlja trendov sodobne znanosti in morda celo zavira napredovanje svojih mlajših sodelavk in sodelavcev in s tem znanosti. Po drugi strani pa bi se s prisilnim upokojevanjem morda nekaterim zelo prodornim znanstvenikom zgodila krivica.”
 
27. 12. 2019 Marko Marinčič:
“V sindikatu ocenjujemo, da so bile prav mlajše znanstvenice in znanstveniki v zadnjih desetih letih zaradi radikalnega zmanjšanja sredstev za raziskovalno dejavnost dejanske žrtve diskriminacije po starosti – in natanko njim bo z medgeneracijsko socializacijo razpisnih tveganj in z bolj uravnoteženo razporeditvijo razpoložljivih javnih sredstev novi zakon močno olajšal pogoje za delo. Starejšim uspešnim znanstvenikom in znanstvenicam se z novim zakonom slovensko raziskovalno okolje potemtakem nikakor ne bo odpovedalo. Resda bi nekateri med njimi odložili nekatere odgovorne funkcije, vendar pa jim za razliko od kolegic in kolegov iz številnih evropskih držav (denimo Nemčija, Avstrija, Francija itn.) ne bi bilo treba v pokoj pri 65–67 letih.”
 
6. 1. 2020 Gregor Anderluh:
“Raziskovalni inštituti z nestrpnostjo pričakujemo sprejetje zakona, saj naj bi končno uredil avtonomijo delovanja inštitutov in ustvaril sistem, ki bo podpiral odlične raziskovalce, raziskovalne skupine in institucije. Predlog sindikata, ki ga je ministrstvo nekritično vključilo v predlog zakona, ne sledi temu, je neustaven, izrazito populističen in niti ne v skladu s trenutnimi podatki.”
 
5. 1. 2020 Matjaž Gams:
“Kar nekaj pokazateljev kaže, da gre za dirigirano ideološko akcijo ali proti znanosti ali proti starejšim ljudem.”
 
5. 1. 2020 Roman Jerala in Igor Muševič:
“V nasprotju z univerzitetnimi profesorji, ki imajo polno plačo za pedagoško dejavnost brez starostnih omejitev, naj bi raziskovalci na JRZ po izpolnjevanju starostnih pogojev za plačo potrebovali sredstva s trga. Gre za jasno nezakonito diskriminiranje raziskovalcev iz JRZ po starosti.”
 
5. 1. 2020 Znanstveni svet IJS in KI:
“Glede upokojevanja starejših znanstvenikov pa opozarjajo, da so tarče prisilne upokojitve predvsem vrhunski znanstveniki, ki vodijo raziskovalne skupine in programe na javnih raziskovalnih zavodih, medtem ko so univerzitetni učitelji neprizadeti, saj dobivajo osnovno plačo iz drugih virov.”
 
1. 11. 2018 Komentar v reviji Science:
“I began to realize that I and other professors older than 65 were blocking the way of many young scholars who seek academic careers.”
 
10. 1. 2020 Marko Marinčič:
“Žal se zdi, da skuša predlagatelj zakona ustreči predvsem apetitom vodstvenih struktur, ki se sicer ponašajo s sposobnostjo pridobivanja evropskih sredstev, v resnici pa so karseda navezane na neposredne in posredne proračunske apanaže. Pogosto visoko nad stoodstotno plačo. Toliko o uspešnem pridobivanju evropskih virov in o priložnostih za mlade.”
Naroči se
Obveščaj me
guest
9 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Vladimir Plantan
Vladimir Plantan
7 - št. mesecev nazaj

Menim, da je prisilno upokojevanje normalen proces v vseh službah, kjer se deli državni denar. Tega zakon sicer ne omenja ampak zgolj za polovico omejuje financiranje projektov iz državnega denarja. V prosti konkurenci podjetij na trgu pa je prav obratno. Tam se meja upokojevanje dviga, da bi obremenitev pokojninskega sklada bila čim manjša. Tam je zaželeno, da se dela do konca ali kar se da dolgo. Taka je kruta realnost. Tisti, ki imajo privilegije, da živijo od državnega denarja pa bi bili lahko fer in solidarni tudi do drugih, da jim prepustijo to priložnost, ki so jo sami imeli. To… Beri dalje »

Anonimno
Anonimno
6 - št. mesecev nazaj

Zanimivo, da bi radi upokojili starejše znanstvenike predvsem tisti, ki sami niso še ničesar pomembnega naredili v znanosti. Tudi če odvzamejo projekte vsem, jih onadva zagotovo ne bosta dobila, saj ne izpolnjujeta niti minimalnih pogojev. Razen seveda, če je cilj naslednje revolucije ustrezna sprememba projektnih pogojev…

pacen
pacen
6 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Anonimno

Nekakšna koegzistenca mlajših in starejših znanstvenikov bi se morala zagotoviti. Denar je dostikrat razlog spora, pa ne le med starejšimi in mlajšimi. Morali bi se vsi zavedati da eni brez drugih ne moremo napredovati, oziroma da napredujemo znatno počasneje kot bi sicer. Mlajši lahko vidijo česar starejši zaradi rutine morda spregledajo, starejši mladim prenesejo izkušnje. Z dialogom pa se veda pride ogromno novih idej. To je tisto o čemer bi moral teči pogovor, ne pa to komu se godi krivica. Krivice ni nikoli mogoče popolnoma preprečiti, nekomu se bo vedno godila. Pravila so tu zaradi človeka, ne pa človek zaradi… Beri dalje »

Matjaž Gams
Matjaž Gams
6 - št. mesecev nazaj

Po moje gre za sistemsko diskriminacijo starejših in raziskovalcev. Zakaj? Ker drugi poklici nimajo takih omejitev, npr. zdravniki. Pa niti recimo hišniki ali uradniki ali vratarji na znanstvenih inštitucijah ne (fakultete, inštituti …). Gre tudi za sistemsko antiintelektualno usmeritev – narediti raziskovanje čim bolj nezanimivo, uvesti čim več omejitev, da bo čim manj pametnih ljudi šlo raziskovat. V računalništvu, kjer delam, dobijo v privatnem sektorju približno polovico višje plače, takoj dobijo nedoločen delovni čas že sedaj, upokojijo se, ko sami hočejo in ne prisilno. V 2018 so taisti sindikati, ki so menda predlagali prisilne upokojitve, v dogovoru z vlado najvišjim… Beri dalje »

Anonymous
Anonymous
6 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Matjaž Gams

“V 2018 so taisti sindikati, ki so menda predlagali prisilne upokojitve, v dogovoru z vlado najvišjim nazivom v znanosti za 5% zmanjšali plače.”

Prvič slišim… Kje in kako?

Matjažu Gamsu
Matjažu Gamsu
6 - št. mesecev nazaj
Odgovor na  Matjaž Gams

Matjaž Gams, ste mogoče vi tisti gospod, od katerega se je pred časom distancirala skoraj celotna slovenska raziskovalna skupnost, ker ste predlagali, da bi “izumiranje slovenskega naroda” preprečevali z, po domače povedano, naslijem nad ženskami? https://www.delo.si/novice/slovenija/institut-jozef-stefan-ne-podpira-stalisc-matjaza-gamsa-55676.html Zanimiva se mi zdi tudi vaša argumentacija, češ, naj se pri urejanju razbojništva, ki trenutno vlada v raziskovalnem in univerzitetnem polju, nikar ne zgledujemo po Nemčiji. Ta vaš zapis je sicer zanimiva potrditev Godwinovega zakona, a zainteresirano bralstvo bi vendarle veljalo opozoriti na dejstvo, da je Nemčija že zadnjih dvesto let industrijska in inovacijska velesila. Naj se res nikar ne zgledujmo po državi, kjer… Beri dalje »

Matjaž Gams
Matjaž Gams
6 - št. mesecev nazaj

Pa še nekaj : desetletja nekateri predlagamo omejitev števila mandatov KJERKOLI – za direktorja, poslanca, župana, vodjo programske skupine … in se vse tovrstne predloge ignorira. Morda zato, ker so vodilni idelogi antiintelektualizma sami voljeni ogromno število zaporednih mandatov, pogosto brez konkurence? Drugo – zakaj za cel javni sektor ne uvedejo enotnega sistema preverjanja sposobnosti, tako kot za vozniško – če si sposoben in želiš, lahko delaš dalje. Če ne, se upokojiš. V gospodarstvu je tako – ko nisi več produktiven, te vodstvo odstavi. Čeprav sem sam zelo aktiven sindikalist, pa opažam, da se je ta naravna zakonitost zaradi zagovarjanja… Beri dalje »

marko marinčič
marko marinčič
6 - št. mesecev nazaj

Dodajam še neskrajšano verzijo zadnjega odziva VSS v Dnevniku. Uredništvo čisto razumem, mora to jaro kačo brzdati. Skrajšal sem za več kot tretjino, ne da bi žrtvoval bistvo (Šparta:Atene 1:0), vendar gre pri razpravi (samo) o starostnih omejitvah za nesporazum, če ne za odvračanje pozornosti od ključnih sprememb. Zato tule dodajam celoten tekst. Bistvene spremembe raziskovalne zakondaje so čisto drugje Prof. dr. Gregor Anderluh je v Dnevniku 6. januarja 2020 objavil odgovor na odziv Visošolskega sindikata Slovenije, ki je zadeval članek prof. dr. Romana Jerale (19. 12. 2019). Polemika se vrti okrog predloga o omejitvah proračunskega financiranja in umika z… Beri dalje »

Vladimir Plantan
Vladimir Plantan
6 - št. mesecev nazaj

Po tistem, ko sem pustil svoj komentar, da je upkojevanje profesorjev normalen proces v vsaki družbi, sem prebral uvod Borisa A Novaka k knjigi: Starost Simone de Beauvoir. Dovolj je bilo za iztočnico za idejo, da prisilno upokojevanje starejših ni pravična rešitev, da se pri koritu državne podpore za znanstveno raziskovalno delo naredi prostor tudi drugim “mlajšim”. Ni rešitev v tem, ampak se problem omejenosti financ lahko reši z določanjem prioritet pri raziskavah in omejenem času trajanja 100% podpore recimo na 5 let, potem pa naj se ta podpora počasi nadomešča z iskanjem podpore na prostem trgu in to ne… Beri dalje »