V četrtek, 5. julija 2018, bo Evropski parlament glasoval o predlogu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu [dokument 2016/0280(COD)]. To bo naslednji korak po glasovanju v Odboru za pravne zadeve Evropskega parlamenta, ki je 20. junija s štirinajstimi glasov proti devetim ter ob dveh vzdržanih članih reformo potrdil.

Evropski svèt doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev (European Council of Doctoral Candidates and Junior Researchers – Eurodoc), zveza nacionalnih združenj, ki v 28 evropskih državah zastopajo več kot milijon raziskovalcev na začetku kariere, ob tem opozarja, da lahko nova direktiva ogrozi prizadevanja za odprti dostop in odprte podatke, vključno z evropskim projektom digitalne infrastrukture, Evropskim oblakom odprte znanosti (​European Open Science Cloud – EOSC). V zvezi s tem je Eurodoc včeraj na poslance Evropskega parlamenta naslovil odprto pismo, v katerem jih poziva, naj glasujejo proti sprejemu predloga direktive. Eurodoc je skupaj s številnimi raziskovalnih inštitucijami, knjižnicami ter drugimi organizacijami, kot sta npr. Science Europe in Creative Commons, poslal predhodno odprto pismo že Odboru za pravne zadeve Evropskega parlamenta, a žal neuspešno.

Eurodoc v svojem odprtem pismu izraža posebno zaskrbljenost glede 3., 11. in 13. člena direktive, ki omejujejo rudarjenje besedila in podatkov v avtorskopravno zaščitenih delih, pretirano razširjajo pravice založnikov tiskanih medijev do spletne uporabe tiskanih vsebin ter vsiljujejo obvezne zahteve po avtorizaciji ali samodejnem filtriranju vsebin pred nalaganjem na splet. To lahko ogrozi temeljno pravico do informacijske svobode ter močno omeji dostop do raziskovalnih podatkov in publikacij v Evropi. Zadržki glede posameznih določil so natančneje razčlenjeni v nadaljevanju.

Rudarjenje besedila in podatkov – 3. člen

Rudarjenje besedila in podatkov je ključno za raziskave in inovacije ter bi moralo biti dovoljeno ne le v zasebne, pač pa tudi v komercialne namene. Po mnenju Evropskega združenja za avtorske pravice rudarjenje besedila in podatkov v avtorskopravno zaščitenih delih ne bi smelo biti stvar avtorskih pravic: rudarjenje besedila in podatkov ne uporablja avtorskopravno zaščitenih del kot takih, temveč predstavlja le dostop do informacij, shranjenih v njih, ter nima nobenega vpliva na običajno izrabo avtorskopravno zaščitenih del. Evropski raziskovalni centri opozarjajo tudi, da člen ne bo spodbujal raziskav in inovacij, če bodo le-te omejene na znanstvena namene in organizacije; raziskave in inovacije so namreč del kolektivnih prizadevanj različnih družbenih akterjev, vključno z akademsko sfero, industrijo in civilno družbo.

Zaščita tiskanih publikacij pred digitalno uporabo – 11. člen

Dostop do spletnih novic in medijev je ključen za odprto in demokratično družbo ter za širjenje znanstvenega znanja. Evropsko združenje za avtorske pravice meni, da bo podeljevanje ekskluzivnih avtorskih pravic za (ponovno) uporabo tiskanih vsebin založnikom tiskovin negativno vplivalo na svobodo izražanja in informacij, pa tudi na tekmovanje na trgu spletnih novic in medijev; javne informacije bodo (ne)namenoma filtrirane in popačene, medtem ko bodo majhni in neodvisni založniki prikrajšani v primerjavi z velikimi založniki.

Evropski raziskovalni centri opozarjajo, da bo podeljevanje pomožnih avtorskih pravic založnikom tiskovin ustvarilo nepotrebno podvajanje avtorskih pravic za isto stvaritev: založniki tiskovin namreč že pridobivajo avtorske pravice od ustvarjalcev vsebin s pomočjo zakonitih pogodb. Izvzetje ustvarjanja hiperpovezav je nezadovoljivo; hiperpovezave pogosto vsebujejo izvlečke, ki se nanašajo na povezano vsebino, vendar ni jasno, ali bo (nacionalna) zakonodaja dovoljevala takšne izvlečke. Nezadovoljivo je tudi izvzetje »znanstvene periodike«: definicija in obseg takšne periodike ni jasna in ne zajema celotnega spektra znanstvene produkcije. Dodeljevanje pomožnih avtorskih pravic znanstvenim založnikom bo ne le zvišalo stroške in omejilo dostop do znanstvene produkcije, pač pa je tudi v popolnem nasprotju z odprto agendo Evropske komisije.

Uporaba zaščitenih vsebin s strani ponudnikov storitev deljenja spletnih vsebin – 13. člen

Obveza po pridobivanju dovoljenj za nalaganje vsebin ali filtriranje vsebin z učinkovitimi tehnologijami s strani spletnih platform bo zavrla odprto širjenje informacij ter raziskovalnih podatkov in publikacij. Pionirji prostega interneta, kot sta npr. njegov izumitelj Tim Berners-Lee ter ustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales, menijo, da bo takšna obveza ogrozila prihodnost interneta ter ga spremenila iz odprte platforme za izmenjave in inovacije v orodje za avtomatiziran nadzor in cenzuro vsebin.

Spletne platforme ne bodo zmožne pridobiti dovoljenj vseh uporabnikov, avtomatizirani filtri pa ne bodo zmožni ločevati med vsemi vsebinami, ki kršijo avtorske pravice, kar bo vodilo v napačno in pretirano blokado vsebin. Evropsko združenje za avtorske pravice in evropski raziskovalni centri svarijo, da je člen v svojem dometu in uporabi dvoumen, poleg tega pa tudi nejasno povezan z (nacionalnimi) zakonodajami s področja avtorskih pravic; interpretacija tega člena bo izredno problematična ter bo vodila do konfliktov z obstoječo zakonodajo s področja avtorskih pravic, svobode izražanja in zaščite osebnih podatkov.

Eurodoc še opozarja, da lahko člen omeji dostop do raziskovalnih podatkov in publikacij v repozitorijih in ogrozil prihodnost Evropskega oblaka odprte znanosti (​EOSC). Ni namreč jasno, ali bo izvzetje nekomercialnih spletnih platform zajelo vse izobraževalne in znanstvene repozitorije, še posebej tiste, ki so nastali zasebno ali v sodelovanju z industrijo, kot na primer v mnogih projektih v sklopu Obzorij 2020. Takšni repozitoriji se bodo, skupaj z majhnimi do srednje velikimi podjetji, soočili z znatnimi pravnimi in obratovalnimi stroški za tehnologijo filtriranja ter s tveganjem posredne odgovornosti.

Povezave