Draga bodoča ministrica ali minister, pristojna za znanost,

čas, ko se stranke pogajajo o sestavi nove vlade, je nadvse primeren čas za razmislek, kaj naj bi naslednji mandat prinesel področju raziskovalne in razvojne dejavnosti (RRD). Zato sem se odločila, da izkoristim ta oblačen poletni dan in svoje misli strnim v nekaj prednostnih ukrepov, ki vam jih pošiljam kot popotnico za začetek mandata, ne glede na vašo politično usmeritev.

  1. Dvignite sredstva za znanost (v deležu BDP)

Ta predlog vas gotovo ne preseneča, saj ga vztrajno poudarjajo raziskovalci, o njem pa so se na predvolilnih soočenih pozitivno izrekle skoraj vse stranke. In prav je tako. Finančna situacija, v kateri se boste znašli ob prevzemu resorja, je kritična. Nastop krize in razumevanje sredstev za raziskave in razvoj kot stroška in ne investicije, sta namreč v preteklih letih temeljito skrčila namenska proračunska sredstva.1 Padec državnih izdatkov za znanost v deležu BDP (BIRR) je v preteklih letih predvsem prizadel univerze in javne raziskovalne inštitute, katerih sredstva so se med leti 2009 in 2016 znižala skoraj za četrtino2 in smo sedaj globoko pod EU povprečjem, na 20 mestu. Do industrije smo nekoliko manj mačehovski, saj smo po višini državnih sredstev za RRD gospodarstva na osmem mestu.3

Zato je moj prvi predlog, da poskrbite za kontinuirano rast RRD v deležu BDP in posebno pozornost namenite temeljnim raziskavam, ne zgolj tistim, ki neposredno služijo gospodarstvu. Da me ne bi razumeli narobe, znanost mora sodelovati z gospodarstvom, vendar ne vsa, saj so njeni prispevki k družbi različni, ne zgolj kratkoročno ekonomski.4

Dvig BIRR je že sam po sebi ambiciozen cilj, ki ga bo po letu 2011 verjetno dosegla zgolj sedanja ministrica Makovec-Brenčič v letu 2018. A vas čaka še dodatna prepreka, ki se kaj lahko izkaže za nepremostljivo – na sredini vašega mandata, od 2020, Zahodna Slovenija ne bo več prejemnica kohezijskih sredstev, ki danes predstavljajo pomemben vir sredstev za spodbujanje aplikativnih in industrijskih raziskav. Zato je še toliko bolj pomembno, da čim prej pričnete evropska kohezijska sredstva nadomeščati z domačimi.

  1. Razmislite, ali potrebujete področno strategijo

Poleg več sredstev je potrebno posodobiti tudi podporni sistem. Na tem področju vas čakata dva pomembna dokumenta – Nova raziskovalna in inovacijska strategija in nov Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti.

Začela bom pri strategiji, saj naj bi zakon pripomogel k njenem udejanjanju.

Obstoječo Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020 (RISS)5 je sprejel Državni zbor 2011. Temeljila je na dveh mednarodnih evalvacijah našega sistema,6,7 izhodiščih Sveta za znanost in tehnologijo in dolgi javni razpravi.8 Strategija je predvidene ukrepe pospremila z letnico izvedbe, s sistemom spremljanja izvajanja in poročanja po ključnih kazalnikih. Naj strnem – ministra Golobiča, administracijo in deležnike je zaposlila za dobro leto. Kljub nedvoumnosti, kdo in kdaj naj bi izvedel posamičen ukrep, ter sprejetju v Državnem zboru brez glasu proti, so številni ukrepi ostali neizvedeni.9 Glede na to, da nezakonodajnih sklepov parlamenta prepogosto ne jemljejo resno ne vlade ne deležniki (z redkimi izjemami), vam predlagam razmislek, ali je priprava nove Strategije smiselna. Obstoječe omejene resurse lahko verjetno bolj učinkovito izkoristite, če ob prevzemu resorja namesto 10 let veljavne strategije pripravite nabor poglavitnih ukrepov, ki jih boste izvedli v vašem mandatu. Seveda pa bo to zahtevalo spremembo zakonodaje. 

  1. Pripravite nov Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti

Nov Zakon je doslej pripravljalo, a ne pripravilo, sedem ministrov od 2011. Ob pomoči delovnih skupin je bilo spisanih že nekaj osnutkov, tako da imate za zakon odlično izhodišče. Vseeno vam predlagam, da se seznanite vsaj s poglavitnimi priporočili mednarodnih ekspertov.2,3 Glede na to, da je naš sistem zelo močno odporen na spremembe, so skoraj vsi njihovi sistemski predlogi še vedno aktualni. Naj trditev ponazorim s podatkom, da je Slovenija ena od petih držav EU10, kjer se ‘institucionalna’ sredstva (programi, infrastrukturni programi in infrastrukturne obveznosti) dodelijo po enem samem kriteriju – historičnem.11 Pri tem bi vam lahko zelo pomagala svetovalna skupina, sestavljena iz nekaj mednarodnih strokovnjakov, ki poznajo delovanje različnih evropskih sistemov.

  1. Namenite posebno pozornost pogajanju o Okvirnem Programu Obzorje Evrope in mu prilagodite slovenski podporni sistem

Sredstva Okvirnega programa (Obzorje Evrope) predstavljajo pomemben vir financiranja slovenskih raziskovalcev. Poleg pomena sredstev, ki se jih običajno izpostavlja, pa lahko Obzorje Evrope tudi bistveno prispeva k učinkovitosti našega (premajhnega) nacionalnega sistema. Država se je tega zavedala že v preteklem mandatu in z vrsto ukrepov na nacionalni ravni (komplementarne sheme, EIT pilot, ipd.) vzpostavlja sistem, ki je lahko za vzor številnim evropskim državam.

Z mandatom boste pričeli v času najbolj razgretih pogajanj za Obzorje Evrope in predlagam vam, da se jim posvetite, ker je aktivno sodelovanje ministra ključno za uveljavljanje slovenskih interesov. Predlagam vam, da hkrati s pogajanji preučite tudi možnosti, kako lahko Okvirnemu Programu kar najbolje prilagodite nacionalni podporni sistem, tako da se bosta dopolnjevala in delovala kot celota.

V tem kratkem dopisu sem se omejila zgolj na nekatere najbolj pereče izzive znanosti, s katerimi se boste srečali v vašem mandatu. Resorju tehnologije, ki bo morda tudi v vaši pristojnosti, sem se izognila, saj je stanje tako problematično, da zahteva samostojen dopis. Prestavljanje med ministrstvi in mačehovski odnos do resorja imata namreč za posledico komaj delujočo agencijo, izjemno okleščeno kadrovsko zasedbo in odsotnost področne politike, če izpostavim zgolj nekaj težav.

Spoštovana ministrica/minister, ob pričetku mandata naj vam zaželim veliko uspeha.

S spoštovanjem,

Jana Kolar

Dr. Jana Kolar je direktorica CERIC-ERIC, članica svetovalne skupine avstrijskega ministra za znanost (ERA Council) in Skupine visokih predstavnikov za Evropski inovacijski svet (EIC), ki svetuje Evropski komisiji pri krepitvi novih, tržno usmerjenih inovacij ter prihodnjih raziskovalnih in inovacijskih programih.


  1. Med leti 2009 in 2016 se je delež v proračunu znižal za 34 %, kar nas postavlja na rep držav EU. Za nami so BG, PL, MT, CY in LT. 
  2. Večji padec so v EU v obdobju 2009-2016 zabeležile le HU, BG, PL in IE. 
  3. rd-tax-stats-tax-expenditures.pdf 
  4. Pred kratkim je o tem pisal M. Fonovič, pa tudi J.Kolar
  5. Uradni list št 43/2011 
  6. OECD Reviews of Innovation Policy: Slovenia 
  7. Policy Mix Peer Reviews: Country Report Slovenia 
  8. Javna razprava o osnutku RISS 2011-2020 | Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 
  9. Poročilo RISS za leti 2013–2014  
  10. Poleg Slovenije še CY, EL, MT in LV 
  11. Tabela 1, Performance-based research funding in EU Member States—a comparative assessment | Science and Public Policy | Oxford Academic