Javno pismo o izjavah državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa

    Državni svetnik dr. Matjaž Gams je imel 24. maja v Državnem svetu predavanje, v katerem je postavil nekaj po njegovem mnenju znanstvenih tez o izumiranju bele rase, do česar naj bi prišlo zaradi razpada tradicionalnih družinskih vlog. S svojimi izjavami je precej razburkal slovensko javnost in sprožil več pozivov k odstopu z mesta državnega svetnika za raziskovalno dejavnost. Na kritike je odgovoril z več pojasnili, a njegove naknadne razlage niso bistveno spremenile osnovnega sporočila, tudi če jih poskušamo razumeti v najboljši luči.

    Teze dr. Gamsa bi že same po sebi zahtevale politično odgovornost. Večina javne debate se upravičeno suče okrog njegovega odnosa do položaja žensk v družbi, na kar je opozorilo že več raziskovalnih in znanstvenih društev, vključno z ZRC SAZU. A znanstveniki, raziskovalci in inženirji, ki sledimo tej razpravi, imamo dodatno odgovornost. Dr. Gams je postavil nekaj slabo povezanih in komaj podprtih tez, vse skupaj pa prikazal kot neideološko stališče znanosti.

    Kot predstavnik raziskovalcev v Državnem svetu ne govori le v svojem imenu, ampak v imenu celotne raziskovalne skupnosti. Ta položaj je v svojem predavanju zlorabil, saj se sklicuje na znanost kot tisto višjo instanco, ki opravičuje predstavljena stališča, nestrinjanje z njimi pa opredeli kot napad na znanost.

    Ravnanju dr. Gamsa se je potrebno odločno zoperstaviti. Njegovo stališče “znanost, to sem jaz!” je nevzdržno. Še več; teze, ki jih zagovarja, so primer slabe znanosti. To je treba jasno povedati, da ne bi izpadlo, da imajo predstavljena stališča znanstveno kredibilnost in podporo znanstvene skupnosti.

    Moji očitki ne izhajajo le iz siceršnjega nestrinjanja z vsebino predstavljenih tez, pač pa tudi iz logične nedoslednosti pri njihovem utemeljevanju. Razgradimo najprej mit o tem, da so teze dr. Gamsa znanost, saj njegova izvajanja niso v skladu z osnovami deduktivnega sklepanja.

    Dr. Gams najprej postavi teze, nato poišče podatke, ki se skladajo s začetnimi trditvami. Od tod napravi sklep, da so teze pravilne. To se zdi morda na prvi pogled smiselno, a ne vzdrži resne presoje.

    Če bi bila njegova teza edino ta, da rodnost korelira z zmožnostjo načrtovanja družine in enakopravnim položajem žensk v družbi, ter da število belcev v ZDA upada, to ne bi bilo nič spornega, hkrati pa tudi nič novega ali presenetljivega. A njegove teze gredo precej dlje, zato jih naštejmo (povzeto po njegovi predstavitvi v Državnem svetu):

    “Teza 1: Prevelika rast prebivalstva bo uničila civilizacijo (in preobremenila planet)

    Teza 2: Slovenci, Evropejci, belci izumirajo

    Teza 3: Zahodna civilizacija, slovenski politiki, mediji promovirajo zaton Slovencev”

    Teze so verjetno namenoma postavljene v vrstnem redu, ki se giblje od najmanj kontroverznih pa vse do konspirativnih. To je sicer običajna taktika vseh teorij zarote. Podatki, ki jih je dr. Gams prikazal, so v skladu s prvo trditvijo. Povezava med podatki in drugo tezo je že precej bolj posredna, ampak ni neskladja. Tretja teza pa ni z ničemer podprta, a dr. Gams pričakuje, da ji moramo verjeti, saj, glede na to, da je pokazal skladje pri prvih dveh, to po njegovem implicira, da je tudi tretja trditev podkrepljena.

    Navidezno logično sledenje trditev je osnova za vztrajanje na stališču, da gre pri vsem skupaj za čisto znanost. A logično sosledje ni pravilno. Res je, da bi v primeru, če bi bile gornje teze pravilne, pričakovali, da so podatki takšni, kot jih je predstavil. A to še ne potrjuje obrnjene izjave, ki bi se glasila: ker so podatki takšni, kot so, so zapisane teze pravilne. Za raziskovalca z impresivnim stažem je tako enostavna logična napaka razočaranje ali pa je zlonamerna.

    Za predstavljene podatke je mogoče najti veliko drugih, bolj smiselnih in nekonspirativnih razlag, kot je njegova teza 3, in to s strani strokovnjakov, ki te probleme iskreno raziskujejo. Le obilica dodatnih, dejansko strokovnih analiz lahko nekatere od tez zavrže. Seveda dr. Gamsu nihče ne preprečuje, da išče dodatne podatke in sklepe, ki bi potrjevali njegova stališča, a trditi, da teze v trenutni obliki in podkrepljenosti predstavljajo znanstveno teorijo, ki ima bojda celo svoj akronim, je arogantno.

    Teorija je termin, ki ima v znanosti posebno težo in pomeni nekaj povsem drugega kot raba istega termina v pogovornem jeziku. Teza 3 je še posebej neznanstvena, saj temelji na zaroti z zelo široko definiranimi akterji in nejasnimi motivi in je tako neovrgljiva. Neovrgljive teze pa po definiciji ne morejo biti znanstvene. Še več, so značilnost psevdoznanosti. Zloraba oznake teorija za slabo podprte in globoko neznanstvene teze je dodatni razlog, zaradi katerega dr. Gamsa v tem primeru ne moremo imeti za zagovornika znanosti.

    Če bi šlo samo za znanstvenika, ki je slabo opravil svoje delo, ker se pač na področje, kamor se je podal, ne spozna, to sploh ne bila novica. Ker pa gre za človeka, ki ima kot predstavnik raziskovalcev v Državnem svetu visoko in močno platformo za širjenje svojih idej pod krinko znanosti, je treba njegove izjave problematizirati tudi in še posebej izven znanstvenega konteksta.

    Dr. Gams trdi, da je sam neideološki in da nastopa s strogo znanstvene pozicije. Že ta trditev ga sama čvrsto uvršča v ideologijo scientizma. To je vera in verovanje v znanost kot edini način spoznavanja, tudi v primerih, ko to ni utemeljeno. Scientizem sam po sebi še ni problematičen, je predvsem naiven. A njegov scientizem je vezan na rasizem, mizoginijo in homofobijo, na koncu pa vse skupaj pa še najbolj spominja na ideologijo nativizma v ZDA, ki jo pooseblja trenutna Trumpova administracija.

    Dr. Gams se je v kasnejših odgovorih sicer distanciral od nekaterih svojih izjav, a ni mogoče preprosto izbrisati tega, kako vidi položaj žensk. To sta dve zaporedni izjavi v njegovem predavanju (povzeto po predstavitvi v Državnem svetu):

    “Ne vem, kje v današnjem prispevku, mojem ali pa kakšnem drugem, boste videli kakšno omejevanje pravic žensk in podobno.

    Naslednji problem je emancipacija žensk …”

    V kasnejših pisnih odgovorih dr. Gams zatrjuje, da se ni nikdar izrazil proti pravicam žensk. Ta kasnejša pojasnila niso bila potrebna, saj je ta isti sentiment očitno izrazil že v predavanju in to tik pred tem, ko je te pravice grobo napadel. Seveda se lahko poskuša izvleči z izgovorom, da je šlo za napačno interpretacijo besed, ampak potrebno je pogledati, katere vzroke našteva v podporo svoji tezi, da Slovenci izumirajo, ter v kakšnem vrstnem redu. V predavanju se je osredotočil le na emancipacijo in ošvrknil razpad tradicionalne družine s poudarkom na homoseksualnosti. Njegove kasnejše izjave glede izboljšanja socialnega položaja družin ne spremenijo in ne odtehtajo vrstnega reda vzrokov, ki jih je prepoznal kot problematične.

    Oglejmo si še enkrat njegove tri teze, tokrat z ideološkega stališča. Na prvi pogled so medsebojno logično nedosledne, saj hkrati svarijo tako pred prenaseljenostjo (teza 1) kot pred izumrtjem (tezi 2 in 3). Edini način, da se želja po povečani rodnosti ne tepe s tezo o prenaseljenosti, je zaključek, da ni težava v prenaseljenosti kot taki, ampak v prenaseljenosti z ljudmi nepravega izvora, torej ne-belci, ne-Evropejci, ne-Slovenci. To dr. Gams v predavanju na primeru demografske slike ZDA dodatno jasno izrazi. Tretja teza je neposredno izražena kot teorija zarote, kar v predavanju tudi podkrepi z izjavami, da gre pri izumiranju Evropejcev za načrtno svetovno politiko, le da presenetljivo nikjer ne izrazi, oziroma si v tem trenutku še ne upa izraziti, kdo in zakaj naj bi stal za to zaroto.

    Iz zgoraj zapisanega se je težko izogniti sklepu, da dr. Gams na svet gleda skozi prizmo rasne in spolne dominacije, s ščepcem paranoje. Ideologija, ki predstavljene podatke interpretira kot pretečo nevarnost, je reakcionarna, skozi scientizem pa želi prikazati svoje poglede kot objektivne. Da se ob vsem tem postavlja v vlogo žrtve in se želi primerjati z Darwinom, je sploh absurdno.

    Zanimivo je, da je za primerjavo izbral Darwina, čigar teze v njegovem času sploh niso bile tako kontroverzne, kot se danes pogosti misli, in ne, recimo, Galileja. Na prvi pogled je paradoksalno, da se s strahom za izumrtje bele rase dr. Gams postavlja na stran tistih fundamentalistov, ki želijo Darwina vreči iz šol v ZDA. A rasna debata v ZDA je večplastna. V zadnjih časih je Darwin priljubljen pri predstavnikih tako imenovane alternativne desnice, saj zloraba Darwinovih idej predstavlja priročen način, kako s podobnimi metodami, kot jih uporablja dr. Gams, “znanstveno” upravičiti rasno superiornost bele rase.

    Ideologija dr. Gamsa se tako ne skriva v predstavljenih podatkih. Ideologija se skriva v okvirjanju in interpretaciji tega, kaj ti podatki pomenijo.

    Naj poudarim, da dr. Gamsa osebno ne poznam, prav tako mi niso znana njegova politična stališča, čeprav postajajo z vsakim novim dopisom, ki ga objavi, vse bolj jasna. Moja kritika ni namenjena njemu osebno, pač pa škodljivosti njegovih besed, ki jih je izrekel in zapisal v zadnjih tednih.

    Dr. Gams je predstavnik slovenskih raziskovalcev v Državnem svetu. Sam sem raziskovalec in Slovenec. Če se ne bi oglasil, bi pristal na diskurz, kakršnega dr. Gams kot državni svetnik za raziskovalno dejavnost vodi tudi v mojem imenu. Kot slovenski znanstvenik izjave dr. Gamsa ostro zavračam. Vse, ki čutijo podobno kot jaz, pozivam, da se prav tako javno izpostavijo in izrazijo nestrinjanje z njegovimi tezami.

    Zaradi vsega zgoraj zapisanega menim, da mora dr. Matjaž Gams odstopiti z mesta državnega svetnika za raziskovalno dejavnost.

    Dr. Gregor Veble Mikić je vodja skupine za fiziko letenja ter glavni aerodinamik v podjetju Joby Aviation, Kalifornija, ZDA; pred tem je bil vodja raziskav pri podjetju Pipistrel d.o.o. Ajdovščina ter izredni profesor za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici.

    Izražena stališča ne predstavljajo stališč podjetja Joby Aviation.

     

    Popravek avtorja 14.6.2018: Dr. Gams je v svojem odzivu na Facebooku dodatno pojasnil, da se je v predavanju nejasno izrazil, ko je rekel “tile črni so pa hispanjolci,“ s čimer je mislil, da črno na diagramu predstavlja hispanjolce, in da je razlika med njimi in drugimi belci v ZDA v jeziku. Pojasnilo sprejemam, zato spodnje tri odstavke umikam iz osrednjega besedila.


    Zadnja primerjava ni izbrana naključno, saj se v svojem predavanju dr. Gams sklicuje na tamkajšnje podatke. Naslednja njegova izjava jasno pokaže, kako vidi rasno situacijo v ZDA (povzeto po predstavitvi v Državnem svetu):

    “Moram reči, da sicer tega jaz ne razumem najbolje, ker tile črni so, pa hispanjolci, in osebno jih ločim približno tako, da eni govorijo špansko, eni pa angleško, ne … <smeh> mi pa izgledajo precej podobno; kot veste, sem pač inženir, doktor inženirskih znanosti.”

    Ta izjava je globoko problematična, saj z enim samim zamahom dehumanizira dve skupini ljudi, ki so po njegovem vsi isti. Ker se, kot kaže, zaveda problematičnosti takšnih pogledov, se pokrije s stereotipom omejenega inženirja. V Slovenijo naenkrat grobo preseljeni ameriški nativizem poskuša tako skriti za scientizmom.