V časopisu Dnevnik novinar Uroš Škerl Kramberger v članku Univerza zdravi težave s spominom vode poroča o zadnjih obravnavah razvpitega doktorata o “spominu vode” na organih Univerze v Ljubljani:

Po večmesečni obravnavi je komisija za etična vprašanja Univerze v Ljubljani ugotovila, da je bila tema doktorske disertacije o ‘spominu’ in drugih nenavadnih lastnostih vode »odobrena na vseh pristojnih organih«. Senat Univerze je v skladu s tem sklenil, da je »razprava o tem primeru na univerzi končana«. Več na univerzi ne želijo razkriti, sklicujejo se na »varovanje osebnih podatkov«.

Gre za enega najtežjih primerov v zgodovini ljubljanske univerze. Raziskovalka Nada V. je namreč pri svojem raziskovanju vode uporabila metode in predpostavke, ki segajo onkraj znanstveno potrjenih dognanj in so sorodne homeopatiji. Nasprotniki doktorata opozarjajo, da gre za klasičen primer psevdoznanosti.

Mentor raziskovalke Igor Jerman z zasebnega inštituta Bion sicer trdi, da gre pri spominu vode – ohranjanju ‘informacij’ o molekulah, ki jih v vodi ni več – za kvantne pojave, ki jih večina znanstvenikov (še) ne razume. A na biotehniški fakulteti, kjer je Nada V. skušala doktorirati, so prepričani, da to ne drži, saj voda informacij niti teoretično ne more shraniti, in so njen doktorat zavrnili. Presenetljivo pa so ga pozneje – po pritožbi doktorandke – potrdili na univerzi. Da doktorata matična fakulteta ni potrdila, pa je bil vseeno podeljen, se je na ljubljanski univerzi zgodilo prvič.

Po odločitvi etične komisije in senata univerze, da je zgodba vendarle končana, je za Dnevnik dal pojasnilo predsednik etične komisije, profesor z medicinske fakultete Zoran Grubič. »Bistvo problema je v tem, da je kandidatki ena komisija na biotehniški fakulteti najprej odobrila temo doktorata, komisija za zagovor pa je doktorat zavrnila s kritiko tistega, kar je prva komisija odobrila. V etičnem smislu je tako ponovni zagovor na univerzi popravil posledice neskladij znotraj stroke, ki bi jih sicer, če bi ostal doktorat zavrnjen, nosila doktorandka.«Poznavalci primera opozarjajo, da krivdo nosita (tudi) mentor Jerman in prvotna komisija za oceno doktorske teme, ki sta Nado V. usmerila oziroma potrdila njeno raziskovanje »spomina vode«. Vsaj uvodna komisija, če že ne Jerman, bi morala vedeti, da iz tega ne bo nič, pravijo.

Na prvem zagovoru je sicer tudi raziskovalka priznala, da pričakovanih rezultatov v zvezi s spominom vode ni dobila, da pa je odkrila nove lastnosti prevodnosti »staranih« vodnih raztopin. Izmerila je namreč, da se električna prevodnost vode poveča, če voda v stekleni posodi stoji več kot leto dni. A komisije za zagovor niti to ni prepričalo. Predsednik komisije, profesor Peter Maček, je poudaril, da raziskovalka pri meritvah prevodnosti ni upoštevala raztapljanja steklene posode, v kateri je »starala« vodo. Raziskovalka in njen drugi mentor, profesor Peter Bukovec s fakultete za kemijo, pa zatrjujeta, da je povišana prevodnost v resnici povezana z v znanstvenih krogih zanikanim pojavom »polimerne vode«. Gre za teorijo, da voda nima le treh faz (led, tekoča voda in para), ampak da ima tekoča voda dve obliki, pri čemer ima »nova« oblika tudi pri sobni temperaturi bolj povezano, trdno strukturo molekul. Ta teorija sicer med znanstveniki velja za zelo kontroverzno, saj postavlja na glavo večino doslej znanega o lastnostih vode. V mednarodni znanstveni skupnosti je bila teorija že večkrat zavrnjena.

Iz pogovorov s poznavalci pa je mogoče razbrati, da so doktorat na univerzi pozneje potrdili tudi zato, da raziskovalki ne bi bilo treba vračati blizu 100.000 evrov, ki jih je iz proračuna prejela v treh letih raziskovanja. S tem so v znanstveno skupnost vnesli precej nemira in zahtevo po ponovnem preverjanju vseh postopkov.

»Glede na dosedanjo majhno pripravljenost organov univerze, da sploh ponovno obravnavajo to za vse neprijetno temo, menim, da je komisija za etična vprašanja naredila velik korak naprej,« pravi profesor Maček. »S tem, da je na eno od sej povabila tudi mene kot pobudnika obravnave in dala možnost tudi vsem drugim, ki so bili neposredno udeleženi v postopkih, da smo se lahko pisno odzvali na vmesno poročilo komisije in osnutek sklepov, je pomembno prispevala k razjasnitvi okoliščin. Glede na razpravo na seji komisije, na katero sem bil povabljen, ter pisne izjave nekaterih vpletenih pa menim, da je tudi med člani komisije prevladalo mnenje, da je sporni doktorat psevdoznanstveno delo,« dodaja.

O vsebini doktorata se sicer komisija ni veliko izrekala, pregledovala je predvsem, kako so potekali postopki. (Vir: Univerza zdravi težave s spominom vode )

Naroči se
Obveščaj me
guest
22 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
rx170
rx170
3 - št. let nazaj

“Bistvo problema je v tem, da je kandidatki ena komisija na biotehniški fakulteti najprej odobrila temo doktorata, komisija za zagovor pa je doktorat zavrnila s kritiko tistega, kar je prva komisija odobrila.”

Točno to je poanta te zgodbe, vse ostalo je manj relevantno. Škandalozno in sramotno pa je kako se je znanstveni establišment (vključno s tem portalom) spravil na doktorantko.

Urša Opara Krašovec
3 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Torej meniš, da je za pridobitev doktorskega naziva na UL dovolj že odobrena tema.

Jure Zupan
3 - št. let nazaj
Odgovor na  Ursa OK

Točno tako. Da odobritev teme že pomeni tudi avtomatski zagovor doktorata je povsem skregano s tem, kar naj bi raziskovanje sploh bilo. Odobritev teme še nikakor ne pomeni, da bo tudi prišlo do znanstveno dovolj pomembnih rezultatov, da bodo zadoščali za zagovor doktorata in pridobitev naziva doktor znanosti. Da se nas obtožuje, kako se spravljamo na doktorantko se mi tudi ne zdi umestno. Vsak v znanosti mora stati za svojimi izsledki in svojim delom. To velja tudi za Nado V. In naziv doktorja znanosti si zasluži le, če je bil njej doktorat dovolj kakovosten, da je prepričal strokovno komisijo. Kar… Beri dalje »

GK21108591
GK21108591
3 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

..mogoče pa je bila ta tema odobrena zato, da bi se raziskalo, kaj lahko o vodi reče sodobna znanost oz. kaj se lahko dokaže s tukaj dostopnimi metodami? Mogoče je doktorandka (pre)slabo opravila raziskave, ki jih je obljubila v odobreni temi? Mogoče se je na zagovoru (na fakulteti) izkazalo, da avtorica tako slabo pozna osnove svoje znanosti, da ji komisija ni mogla priznati, da zasluži naziv doktorice te znanosti? Po vašem mnenju je potemtakem relevantna edino odobritev teme. Torej je nerelevantno tudi to, da je rektorat “povozil” mnenje stroke (fakultete)? Menim da je prav slednje močno zaskrbljujoče za kvaliteto naše… Beri dalje »

rx170
rx170
3 - št. let nazaj
Odgovor na  GK21108591

Da disertacija pride tako daleč, da se sploh pogovarjamo o zagovoru, mora biti napisano pozitinvo mnenje komisije o disertaciji (ne temi), na resnih fakultetah tudi objave. Tukaj pa so tik na koncu ugotovili, kaj vse je narobe. To prav gotovo ni atribut resne univerze. Sedaj mi sicer ni jasno ali je zagovor sploh bil. Ostajam pa pri svojem mnenju, da tovrstno javno razčiščevanje zadev, ki spadajo kvečjemu na senat članice in univerze in tovrstno javno obračunavanje z doktorantko ni akademsko. Pač v Ljubljani se očitno počne tako. Rektorat je očitno moral imeti prekleto dobre razloge, da je povozil mnenje stroke,… Beri dalje »

GK21108591
GK21108591
3 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

… tudi tukaj so bile objave, in to v revijah z IF! …
Prav gotovo so na fakulteti že kmalu ugotovili, da se raziskava pelje v psevdo-znanstveno smer. O tem je nekaj pričevanj in kolikor vem so sedaj zbrana pri Komisiji za etična vprašanja na UL.

Urša Opara Krašovec
3 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Najprej se prepričaj ali so bila mnenja o disertaciji res pozitivna, ali morda le mnenje mentorja, somentorja? Nato se prepričaj koliko truda je bilo vloženega, da se zadeva razčisti znotraj UL, tudi s strani bivšega prorektorja. Se pa strinjam s teboj, da je imel rektor(at) “prekleto dobre razloge”, da je povozil mnenje stroke, med drugim tudi 100.000 €, ki bi jih morali vrniti. ….je pa zaskrbljujoče…. Ali ti (oz. pri vas?) kar pomedeš pod preprogo, ko ugotoviš, da si se zmotil v raziskavi, če je ta že v teku ali zaključena? Ali “tvoja” Univerza tudi v primeru plagiatov ali ponarejanja… Beri dalje »

rx170
rx170
3 - št. let nazaj
Odgovor na  Ursa OK

Žal ne vidim nobenih novih argumentov, da bi spremenil svoje mnenje. Če po oddaji doktorata obstajajo zadržki članov komisije ne more biti pozitivnega mnenja niti zagovora. Ali je tule zagovor bil kljub negativnim mnenjem?

kvarkadabra
3 - št. let nazaj

Težko se je pogovarjat, če nimamo vsi dostopa do vseh relevantnih informacij. Dobro bi bilo, da se javno objavi poročilo Etične komisije UL in obsežni komentarji na to poročilo, ki so jih napisali člani komisij v različnih fazah postopka.

Matjaz Vencelj
Matjaz Vencelj
3 - št. let nazaj

DISCLAIMER: Prebral sem omenjeno disertacijo. Glede skreganosti dispozicije in metod z ze znanim in kriticno potrjenim (vsebinsko torej) se v veliki meri strinjam s tistim, kar povzame moj dobri kolega JureZ. Ne pritrdim pa trdemu staliscu do odgovornosti kandidata. Neodvisno od zgornjega rx170 dobro artikulira: “Bistvo problema je v tem, da je kandidatki ena komisija na biotehniški fakulteti najprej odobrila temo doktorata, komisija za zagovor pa je doktorat zavrnila s kritiko tistega, kar je prva komisija odobrila.” Fakulteta je, po domace povedano, zasrala postopek ze v trenutku sprejetja teme. S tem je dovolila, da je klobcic ekonomskih konfliktnih interesov in… Beri dalje »

Anže Županič
3 - št. let nazaj
Odgovor na  Matjaz Vencelj

V zadnjih letih po malem spremljam zgodbo, in tvoj komentar je prvi, ki malo bolj kompleksno povzema, kaj je slo narobe – popolna odpoved podpornih sistemov doktorskega studija. Super napisano.

Moramo se zavedati, da je doktorski student med opravljanjem doktorskega dela v podrejenem polozaju do svojega financerja, ustanove, mentorjev, tako glede varnosti delovnega mesta, glede znanja, itd. Naloga vseh teh je, da se studentu omogoci opraviti kvalitetne raziskave in se ga pri tem strokovno usmerja. Ce vsi nasteti odpovejo pri tem poslanstvu, pa dobimo podobne nesrecne zgodbe.

rx170
rx170
3 - št. let nazaj
Odgovor na  Matjaz Vencelj

Fantastičen zapis.

To je približno to, kar poskušam povedati, žal se pa ne znam tako dobro izražati.

Jure Zupan
3 - št. let nazaj
Odgovor na  Matjaz Vencelj

Matjaz, mislim da se povsem strinjava, da je krivda na vecih straneh. Predvsem velik del krivde nosita oba somentorja, saj bi morala poskrbeti za znanstveno neoporecnost dela. Izvirni greh je bil tudi sam podpis pogodbe s TIA na tako psevdoznanstveno temo. Problem pri vsem tem je tudi, da na voljo nimamo celotnega pregleda dogajanja. Mislim da bi bilo cisto primerno, da bi UL dala v javnost vsa mnenja ki so bila spisana okoli tega doktorata. Takole povsem neuradno je slisati tudi, da so kandidatki skusali ljudje dopovedati, da se podaja v nevarne vode tako s svojo temo kot s samim… Beri dalje »

rx170
rx170
3 - št. let nazaj
Odgovor na  Jure Zupan

Že mogoče vendar je očitno problem, ker so ti “eksperti” (beri matična fakulteta) postopek pač epsko zamočili. Najprej so dopustili temo, ki bi naj bila po mnenju stroke psevdoznanstvena, potem so napisali o (po njihovem mnenju psevdoznanstvenem) doktoratu pozitivno mnenje, na zagovoru pa ugotovili, kako je od začetka bilo vse narobe. Pa čisto možno, da so bile različne komisije vendar je to zdaj manj pomembno, ker Fakulteta z organi nastopa kot “stranka v postopku” s svojimi organi in ne possameznimi profesorji. In ko univerza to ugotovi ter pač (kakorkoli nespretno) poskuša popraviti očitno šlamastiko fakultete, se establišment spravi preko medijev… Beri dalje »

Jure Zupan
3 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Kolikor vem je vaša interpretacija dogodkov precej drugačna od tega kar opisujejo profesorji vpleteni v zgodbo (“eksperti”). V komisiji, ki je ocenila primernost teme in pa v komisiji za doktorat so večinoma sedeli različni ljudje. Res bi bilo a) primerno da UL da v javnost dokumente povezane s tem doktoratom in b) si rx170 in ostali nato ustvarimo mnenje na podlagi tega.

Urša Opara Krašovec
3 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Spoštovani rx170,
Kaj je zate esteblišment?
Iz znanih dokumentov je razvidno,
da se je sporna doktorska tema pojavila uradno z vlogo Biona in FKKT UL z
odgovornimi osebami (direktorica B. Lovrečič in dekan FKKT S.
Pejovnik) – esteblišment?
Sporno temo je odobrila
Komisija za doktorski študij Senata Univerze v Ljubljani – torej spet
nekaj blizu esteblišmentu!

kvarkadabra
3 - št. let nazaj

Odziv predsednika Komisije za etična vprašanja UL v Dnevniku https://dnevnik.si/1042758599/mnenja/odprta-stran/univerza-odpravlja-tezave-s-spominom-vode

rx170
rx170
3 - št. let nazaj
Odgovor na  kvarkadabra

Bodite zdaj toliko pošteni in in še to objavite na prvi strani kot ste storili z Mačkovim tekstom.

Anže Županič
3 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

“V takih okoliščinah je zavrnitev možno razumeti le, če bi bil kot psevdoznanstven nesprejemljiv celoten doktorat. Zagovorniki zavrnitve doktorata tako vlagajo veliko truda, da bi dokazali, da sta tudi omenjena dva članka v mednarodni reviji strokovno sporna, a morajo to storiti na način, ki je uveljavljen v akademskem svetu.” tega dela argumentacije ne morem razumeti. Iz teksta se da sklepati na mnenje komisije, da je za podelitev doktorata DOVOLJ, da je del objavljen v neki IF reviji. To sicer naj bi res bil pogoj (in je pozitivno), ampak nikakor pa ne zadosten. Ce bi bilo to res, potem ne ocena… Beri dalje »

209Bi
209Bi
3 - št. let nazaj
Odgovor na  kvarkadabra

Komentar glede izpostavljenih objav:
“Open Access” reviji “International Journal of Molecular Sciences” (s faktorjem vpliva 3,26) in “Entropy” (s faktorjem vpliva 1,74) izdaja “švicarsko”-kitajska založba MDPI, objava članka v omenjenih revijah pa je plačljiva in stane 1800 CHF oziroma 1500 CHF (http://www.mdpi.com/about/apc).

MDPI je bila že večkrat tarča kritik zaradi spornih praks in objavljanja psevdoznanstvenih izsledkov: https://scholarlyoa.com/?s=MDPI

kvarkadabra
3 - št. let nazaj

Sporni doktorat še vedno meče senco na ugled univerze (Sonja Merljak, Delo) http://www.delo.si/znanje/znanost/znanost-potrebuje-odprto-razpravo-o-vsem.html