Ko sem v začetku letošnjega marca Gregorja Majdiča srečal na Ljubljanskem gradu in mi je povedal, da bo kandiral za rektorja Univerze v Ljubljani, se mi je zdela to odlična ideja, a hkrati takrat še nisem bil prepričan, da ima realne možnosti za uspeh.
Njegova današnja zmaga s 55 odstotki glasov je zato res velik dosežek! Ne samo zanj, ki je pripravil dober program in ga zavzeto zagovarjal, ampak tudi za vse, ki s(m)o že dlje časa prepričani, da potrebuje naš akademski prostor resno nadgradnjo.
Po izkušnji zadnjih tednov sedaj vemo tudi, da je odprta in kvalitetna javna razprava, v kateri se postavljajo resna vprašanja in odpirajo dejanski problemi, prava pot, ki lahko pripelje do sprememb.
Čestitke Gregor Majdic in vso srečo pri udejanjanju programa!
Študentke in študenti pri predmetu Etika in morala v znanosti (obči izbirni predmet na PEF) so napisale refleksijo in po svoje videne smernice za izboljšanje univerzitetnih (UL) politik, naslovljeno na novega rektorja: NOVEMU REKTORJU UL PROF. DR. GREGORJU MAJDIČU ČESTITAMO ZA IZVOLITEV IN PREDLAGAMO NEKAJ SMERNIC ZA IZBOLJŠANJE ETIČNIH IN MERIL ZA PEDAGOŠKO KAKOVOSTNO IZVEDBO ŠTUDIJSKEGA PROCESA Študentke in študenti fakultetnega izbirnega predmeta Etika in morala v znanosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani smo pri seminarskem delu razpravljale, razpravljali o splošnih pomanjkljivostih študijskega procesa. Večina med nami bo našla svoje delovno mesto v javnih službah in bomo prispevale, prispevali… Beri dalje »
Dolencu to najbrž ni zanimivo. Na to sklepam iz tega, da je presenečen nad odzivi akademije na njegovo opozarjanje na stare probleme. Navsezadnje pedagoški proces je tudi selekcija v akademsko sfero. Akademija bo pač zbirala take, ki ustaljenih praks ne bodo preveč motili. Ti izbrani posamezniki pa se tega zavedajo v različnih merah. Splošno dojemanje študentske populacije se ne ujema s statistiko in raziskavami. V splošnem verjamemo, da je terciarno izobraževanje pri nas relativno pravično v smislu diskriminacije in selekcije po družbenih razlikah. To ne drži. Raziskave kažejo, da so vplivi SES in izvornega okolja (tudi na nivoju regije, SES… Beri dalje »
Spoštovani, hvala za odziv, dodala bi le še, da so pri predmetu večinoma študentke in študenti s Socialne pedagogike, kjer je ozaveščanje in informiranje o socialno-ekonomskih in drugih krivičnih družbenih delitvah sestavni del učnih načrtov. In več kot to, do študentk in študentov se goji spoštljiv odnos in če so v takšni ali drugačni stiski, je vedno na voljo tudi pomoč. Ker pa dobro opazujejo in izmenjujejo sovrstniške študijske izkušnje, je zanje univerzitetni prostor precej transparenten in so do njega konstruktivno kritično nastrojeni oz. nastrojene. Vsekakor pa velja upati na boljše razmere, morda prehoda ne bo treba meriti v desetletkah.… Beri dalje »
Mislim, da je problem prav v temu, da se ne odmikamo od individualnih stisk in se tako s sistemskimi problemi niti ne ukvarjamo. Kolikor uspem razbrati iz literature, mehanizmi vpliva družbenega položaja na akademski uspeh in vse s tem povezane odločitve, niso dobro poznani. Kaže, da gre za različne kombinacije družinskega ozadja in (šolskega) okolja. To potem privede do odstopanja med sposobnostmi(potencialom) in dosežki še bolj pa aspiracijami. Študente iz spodbudnih oziroma visoko aspirativnih šolskih ozadij, se postavlja na isti nivo s tistimi iz “delavskih” okolij kjer niti gimnazije tradicionalno nimajo visokih aspiracij. Slednje reši kvečjemu kombinacija višjega SES in… Beri dalje »