V kakšnem položaju so pri nas mladi raziskovalci? Kakšne možnosti imajo? Velikokrat je slišati, da ima država premalo posluha za znanost in raziskovanje. Tudi zato mladi izobraženci odhajajo v tujino? O položaju in prihodnosti mladih raziskovalcev in znanosti pri nas z zanimivimi gosti v oddaji Odkrito z voditeljico Tadejo Anžlovar.

Posnetek oddaje si lahko ogledate v arhivu RTVSLO: RTV 4D: O mladih raziskovalcih.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest
7 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
GK21108591
GK21108591
5 - št. let nazaj

Tale oddaja je predvsem dobro poskrbela za (samo)hvalo. Vendar ni vse tako svetleče. Kako to, da sta bila izbrana dva MR, bivši MR iz Kemijskega inštituta in MRjka iz IJS – oba sta seveda zadovoljna in odlična reklama za program MR kot ga izvaja ARRS. Vendar – kje je prispevek družboslovja in humanistike? Kje je analiza uspešnosti programa MR po drugih kazalcih, na primer absorpcijska sposobnost mladih doktorirancev (glej analizo ARRS iz 15.4.2016 https://www.arrs.gov.si/sl/analize/inc/Analize/DR-MR_2012-2015.pdf )? Vsaj direktor ARRS bi to analizo moral poznati. Oddaja torej ni odkrila nobenega problema (razen tega da je Kemijski inštitut zaradi premalo sredstev pristal na… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
5 - št. let nazaj
Odgovor na  GK21108591

Iz samih števik je jasno, da velika večina MRjev ne bo dobila zaposlitve v akademsko/raziskovalni sferi in nič ni narobe s tem. Samo razmislimo, koliko doktorantov ima en profesor, a efektivno ga lahko nasledi samo en. Večja absobcija je mogoča če podeljujemo MRje samo tistim ki so 4 leta pred upokojitvijo. In seveda je tudi najbolj normalno, da tisti ki ostanejo po opravljenem doktoratu v znanosti, da priblizno še 10 let ne bodo imeli stanlne zaposlitve (2x post-doc po 2.5 let + 5 let tenure-track). To ni nikakršna prekarnost, ampak normalno in zdravo delovanje raziskovalne sfere. In še dodatek, univerze… Beri dalje »

rx170
rx170
5 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

MR se po doktoratu lahko zaposli na naslednje načine: – obstaja projekt (verjetno je nosilec mentor), kjer lahko dela (seveda zaposlitev za določen čas) – pridobi post doktorski projekt (seveda spet mora mentor poskrbeti za financiranje do pridobitve post doktorskega projekta) – zaposli se ga na urah programske skupine (večinoma sse icer raje raziskovalci zaposlijo za dodatnih 20%) – se habilitira in prevzame del pedagoških obveznosti (v kolikor obstajajo ure; samo v tem primeru gre laho za zaposlitev za nedoločen čas) Obveznega post-doca v tujini pa ni mogoče podpreti. Nekdo v tujino mora iti, kdo drug pa se lahko tudi… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
5 - št. let nazaj
Odgovor na  rx170

Prosim, da se podkrepi na kaj se nanaša “bolje usposobi na domačih inštitucijah”. Ker prakticno ne vidim, nobenega področja, kjer post-doc na drugi neodvisni institutciji nebi bil v korist. Nespoštovanje tega pripelje samo do tega, kar imamo danes, ko je polno ljudi na slo univerzah, ki so celo svojo kariero bili na isti ustanovi, kar je popolnoma nezdravo in vodi do inbreedinga.

rx170
rx170
5 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Pravim, da je treba v tujino hoditi zaradi potrebe in ne zaradi tujine kot takšne. Tovrstna zahteva je neumna in se bo prej ali slej izrodila v kljukanje zahtev (kot se je tudi zahteva po obveznem bivanju na tuji inštituciji za habilitacijo).

Aleš Iglič
Aleš Iglič
5 - št. let nazaj

Trideset let mladih raziskovalcev: ko za slavje ni nobenega razloga, mi pa vseeno proslavljamo Financiranje programskih skupin nacionalne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) se le malenkostno prilagaja rezultatom raziskovalnega dela. Na prvi pogled je namenjeno stabilnemu financiranju slovenske znanosti, v resnici pa ohranjanju privilegijev raziskovalnih skupin na inštitutih in univerzah v obsegu, ki so ga dejansko definirali v prejšnjem sistemu, to je v času komunistične Jugoslavije, ter ohranjanju števila zaposlenih v državnih inštitutih ne glede na njihove rezultate. Od tod tudi absurdno in čudaško pravilo, da se mora skupna vsota obsega programskega financiranja na posamezni raziskovalni organizaciji ohranjati. Slovenija je… Beri dalje »

Aleš Iglič
Aleš Iglič
5 - št. let nazaj