Zakaj se je Anže Slosar – eden letošnjih 10 briljantnih znanstvenikov – odločil študirati fiziko

    Posnetek mi je pravkar poslal najin skupni učitelj fizike na Gimnaziji Bežigrad Andrej Lobnik – brez dvoma eden najboljših učiteljev fizike na svetu, ki je učil tudi veliko drugih piscev tega bloga! Ključni del se začne pri 4 minutah, ko Anžeta (Glej tudi: Kvarkadabra blog: Slovenec med "brilijantnih 10") novinarji New Scientista vprašajo, zakaj se je odločil za študij kozmologije:


    Anže pravi, da sprva ni nameraval študirati fizike, potem pa je nanj vplival “a little bit crazy” učitelj, ki se ni bal priznati, da česa ne ve…

    Sam se profesorja Lobnika najbolj spominjam po tem, da je znal vsebino zmeraj predstaviti na nov, malo drugačen in nikakor ne samoumeven način. Fiziko je učil po nekakšni Sokratovi metodi, s čimer hočem povedat, da ni bilo nič samoumevno, šolsko-dolgočasno, oziroma onstran možnega dvoma in problematiziranja – tudi najbolj samoumevne zadeve, česar pri kasnejših profesorjih na faksu, razen redkih izjem, nisem več zasledil. Preko njega smo prvič spoznali tudi Richarda Feynmana…

    Danes se premalo zavedamo, da dobri učitelji na učence ne prenašajo le znanja, ampak nas tudi drugače formirajo. Vrhunski učitelji so zato eno izmed največjih bogastev, ki jih ima lahko neko okolje. To je treba danes še posebej poudarjati. Vedno znova je treba dajati za zgled tudi finski primer, kjer so si pred leti, ko so bili v krizi, zadali zelo ambiciozen cilj in ga s sistematičnim delom tudi dosegli: Kvarkadabra blog: Najboljši šolski sistem na svetu – bistvo v 5 minutah!

    Zato nikakor ne razumem recimo akcije članov SAZU-ja, ki menijo, da je trenutno ključni problem, ki ga je treba izpostaviti, možnost pouka in zagovarjanja doktoratov v angleščini na naših univerzah. V Sobotni prilogi Dela je bila zadnje tedne cela serija člankov na to temo, navajam samo prvega: Predlog stališča SAZU o slovenščini v znanosti in visokem šolstvu. Lahko da česa ne razumem, ampak a ni za preživetje “strokovne” slovenščine ključnega pomena predvsem kvalitetno šolstvo in še posebej to, da lahko izvajajo znanstveniki vrhunsko znanost tu, na področju Slovenije, pa tudi če se med sabo na inštitutu in na seminarjih pogovarjajo angleško ali celo kitajsko? Če bodo vsaj nekateri “briljantni” znanstveniki delali na področju Slovenije, potem bo brez dvoma ostala živa tudi strokovna slovenščina, kar skrbi naše akademike. Če pa se bodo vsi dobri izselili (Glej zapis: Kvarkadabra blog: Slovenci množično zapuščajo Slovenijo), bo to gotovo večja grožnja za “nacionalno substanco” kot nekaj doktoratov in predavanj v angleščini. Glede tega, da bodo največji varčevalni rezi prav v šolstvu, znanosti in kulturi, pa se SAZU nič ne oglasi? Ali sem kaj spregledal?

    9 KOMENTARJI

    1. Nekaj zoprnih dejstev: Med člani SAZU ni skoraj nobene ženske, čeprav je recimo Mirjam Cvetič med našimi najbolj uspešnimi znanstveniki. Na spisku (http://www.sazu.si/o-sazu/clani.html) manjka tudi najbolj citiran slovenski znanstvenik Uroš Seljak. Prav tako med rednimi člani ni Slavoj Žižka.

    2. Zanimivo, da je prof. Lobnik naredil velik vtis tudi name, čeprav me sploh ni učil (nisem izbrala fizike – program mednarodne mature). Smo bili pa kot razred zelo povezani in je očitno vplival name preko mojih sošolcev. Lp, helena smole

    3. G. Dolenc ali mi lahko prosim razložite zakaj bi morali Slovenci (ali pa kateri drugi narod) in njihov jezik preživeti? Kje črpate podlago za takšno razmišljanje? Na čemu temelji ta zahteva?

      Dragan Stoajnović

      • Meni tudi. Verjeli ali ne je pravzaprav vse kar imam, jezik namreč. Brez slovenskega jezika bi bil in nem in gluh. Vendar mislim, da veste kaj sem vprašal. 🙂

        To prosim ne berite kot argument zoper vaše razmišljanje, temveč kot neko zanimivost katero sem prebral na Wikipediji, upam da je podatek verodostojen: "Vsako leto izumre okoli 200 jezikov (največ južnoameriških ter afriških plemenskih)".

        In karavana gre, in tudi psi naprej lajajo …

        Dragan Stojanović

      • Z jeziki je tako kot z živalskimi vrstami. Vsak trenutek izumirajo. Pa kaj??? Raznolikost je bogastvo življenja na Zemlji. Tisti, ki znamo več jezikov, to razumemo. Ko bo na svetu ostal le človek in en jezik, bo planet mrtev.

      • Ja, Anže je kazal genialnost (za matematiko in računalništvo) že ko je obiskoval gimnazijo v Kopru in verjamem, da bi mu uspelo na kateremkoli področju, v katerega bi se usmeril.

      • Da bo Anže fizik, mi je bilo jasno, že ko sem ga pevič srečal. Tako da, da me je z izjavo presenetil. Vse ga je zanimalo, vse ga je navduševalo. Očitno pa so ga zanimale tudi druge stvari. Glede na njegovo raziskovalni esej in njegovo zdajšne delo pa je očitno odličen tudi v matematiki in računalništvu.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.