Pod naslovom “Slovenci množično zapuščajo Slovenijo” je v Delu objavljen članek o trendu pospešenega izseljevanja iz Republike Slovenije.

V prvih osmih mesecih letos se jih je odselilo 7997, kar je skoraj dvakrat toliko kot lani in desetkrat več kot, na primer, leta 1995… Po oceni poznavalcev gre za beg možganov, kar vodi v nacionalno katastrofo. Zelo veliko zaskrbljenost so izrazili akademiki SAZU.

 V zadnjih štirih letih torej preko 20 tisoč državljanov Republike Slovenije, kar je kar odstotek populacije. Na žalost v članku ne podajo podatkov o izobrazbeni sestavi izseljencev, tako ostanemo le pri ugibanjih

Podatkov o tem, koliko je med odseljenimi visokoizobraženih, magistrov in doktorjev znanosti, ni, toda ocene poznavalcev in tudi vsakodnevni pogovori kažejo, da gre za beg možganov. »Ko pridem na Institut Jožefa Stefana, vsi mladi govorijo samo o tem, s kom v tujini so se pogovarjali in kam bodo odšli. Bojim se, da bodo odšli za vedno. Zelo sem zaskrbljen za dolgoročni razvoj države,« opisuje stanje med mladimi raziskovalci dr. Franci Demšar, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. V zadnjih letih se je zelo povečalo tudi zanimanje za študij v tujini, kar že kaže na prihodnje odselitvene tokove. Zunaj Slovenije je lani s pomočjo državne štipendije študiralo 2642 študentov, mnogi pa tudi brez štipendij. Štipendisti imajo zavezo, da se po končanem študijo vrnejo, a mnogi kljub temu ostanejo v tujini.

O analizi emigracij slovenskih znanstvenikov je Delo pisalo pred nekaj več kot dvemi meseci pod manj alarmantnim naslovom “Množičnega bega možganov še ni, a se lahko zgodi“, a podatki segajo le do leta 2009, ko situacija še ni bila tako pereča

Ugotovitve projekta, ki se je osredotočil na beg možganov med raziskovalci v Sloveniji (zlasti mladimi raziskovalci), temeljijo na anketiranju v organizacijah, v katerih sta bili leta 2009 zaposleni več kot dve tretjini vseh raziskovalcev, in na primerjavi s preteklo analizo. Po vstopu Slovenije v EU je v tujino odšlo 128 raziskovalcev in 46 mladih raziskovalcev, toda to je ocena, o kateri je mogoče sklepati na podlagi navedenega raziskovalnega vzorca. V absolutnih številkah se je obseg emigracije iz anketiranih organizacij povečal – med letoma 2004 in 2009 jih je bilo 88, med letoma 1995 in 2004 pa 73, izražen relativno pa je ostal na isti ravni (znašal je le odstotek vseh raziskovalcev, zaposlenih v anketiranih organizacijah). 

Povsem realno je pričakovati, da bo situacija v prihodnje manj rožnata, saj se nam je znanstvenikom lažje izseliti (večinoma precej manjše vizumske ovire pri selitvah izven EU, manjše jezikovne prepreke). Poleg tega pa se očitno znanosti obeta prav neverjetno rezanje sredstev – v javnem sektorju 5 odstotno zmanjševanje mase plač, v znanosti pa kar 19 odstotno (!?) zmanjševanje stroškov dela. Je kar težko verjeti…

Še slabše se piše znanosti, kjer naj bi se stroški dela glede na leto 2011 zmanjšali za 19 odstotkov (več v tabeli). Direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič našteva, da se utegne klestenje iztatkov pri njih poznati pri vse redkejših raziskovalnih razpisih, znižanju urnih postavk dela in odpuščanju. »Kakovost dela IJS se bo zmanjšala, drugače pač ne more biti. To pa bo, če želimo ali ne, predvsem škodilo mlajšim raziskovalcem in tehnološkim raziskavam. V tem trenutku si prizadevamo pridobivati čim več evropskih projektov, kljub temu, da smo jih v preteklosti že tako imeli zelo veliko. Obsega projektov iz gospodarstva pa dandanes ni mogoče povečevati, kar je vsakomur jasno,« opozarja Lenarčič.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

22 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

No, tudi med kvarkadabra-bloggerji vas je kar precej (večina?) takih, ki ste že pobegnili. Ker vas še zdaleč ne poznam vseh – ali lahko kdo pove, koliko od 16 avtorjev vas je dejansko v tujini?

Rak
Rak
11 - št. let nazaj

Saj ni toliko problem v tem, da mladi izobraženci bežijo tja, kjer bodo lahko uveljavljali in poglabljali svoje znanje in veščine, kot v tem, da neki ideologiji to pač ustreza. Več bedakov ti ostane, lažje jih obvladuješ.

Sašo Dolenc
11 - št. let nazaj

Roman Jerala o stanju v naši znanosti: "To je danes prekerno delo. Za raziskovalca je najbolje, če dobi mesto mladega raziskovalca, ker ima potem zagotovljeno delovno mesto 4, 5 let, da dokonča doktorat. Potem pa so – dokler res ne pridejo do seniorskih pozicij – vsi zaposleni za določen čas. To pomeni, da so pogodbe za leto ali dve leti. Projekti so največ tri leta. Zadnje čase imam izredno slabo vest, ker pogodbe podaljšujem po mesec, po tri mesece … V znanost se rezultati pokažejo na dolgi rok, rezultatov se pač ne da dobiti v dveh letih. Če z deset… Beri dalje »

Luka Omladič
11 - št. let nazaj

Če minister(stvo) slučajno bere, bi bilo v tem kontekstu zanimivo poznati podatek, kakšni so predvideni izdatki za znanost glede na % BDP v predvidenem proračunu. Kakšno je predvideno razmerje glede na prejšnja leta?

Robert Klinc
11 - št. let nazaj

Samo popravek: mesto mladega raziskovalca že nekaj časa prinaša pogodbo za zgolj 3,5 let (ob podobnem obsegu dela, seveda).

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

"Ce sem pravilno prestel, nas je v tujii 8 od 17, torej skoraj polovica."

Nisi, ker vas je samo 16 na seznamu 🙂
(Gregor Majdič je dvakrat). Torej pol.

problemi
11 - št. let nazaj

Sicer ugotovitev o množičnem zapuščanju Slovencev vsekakor drži, vendar ali je to nek nam neznan fenomen? Mislim, da ne. Malo sem pobrskal po virih in se seznanil na primeru Argentine: – Prvi Slovenci so v Argentino prispeli že v 70. letih 19. stoletja na podlagi dogovora med tedanjo Avstro-ogrsko monarhijo in Argentino.– Glavnina slovenskih izseljencev je v Argentino prispela v obdobju med obema vojnama, in sicer približno 25.000 posameznikov predvsem iz Prekmurja in Primorske.– »povojne« emigracije, ki se je na območje širšega Buenos Airesa naselila med leti 1947-49 in 1954-55 (skupaj gre za okoli 6.000 posameznikov).http://www.buenosaires.veleposlanistvo.si/index.php?id=1989) Torej Slovencem izseljevanje ni… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Še odlomek iz komentarja Aleša Igliča v Financah:"Naj navedem kot ilustracijo samo naslednji primer razpisa za profesorsko mesto na Medicinski fakulteti (MF) Univerze v Ljubljani, kjer dva člana komisije za izbiro novega profesorja na MF v svojem poročilu nista hotela podpreti izbire slabše ocenjenega kandidata, sicer favorita, 76-letnega rednega člana SAZU in predstojnika inštituta, na katerem je bilo odprto profesorsko delovno mesto. »Nepokorna« člana komisije sta podprla svojo izbiro najboljšega kandidata z ustrezno analizo znanstvene odličnosti kandidatov glede na število objav, citiranost, nosilstva projektov, mentorstva doktorandom, članstva v uredniških odborih …, ki je pokazala, da je »favorit« člana SAZU precej… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Na razpisu ni bila izbrana žena avtorja članka Aleša Igliča, kar je slučajno pozabil napisat :(((

Gašper Tkačik
11 - št. let nazaj

Skoraj preprican sem, da so stevilke o odseljevanju (vsaj med znanstveniki) tudi podcenjene, ker imajo ljudje zelo razlicno urejen svoj status. Kar nekaj kolegov ima recimo stalno prebivalisce se vedno prijavljeno v Sloveniji, davcno imajo urejeno pravilno, kar je specifika vsakega primera (ampak dvomim, da se izselitve stejejo po davcnem statusu), zacasnega pa veliko ljudi sploh ne prijavlja / odjavlja (vsaj jaz ga nisem). Mislim, da je imela tako mesanico vecina Slovencev, ki jih jaz poznam zunaj, kar pomeni, da so se vedno presteti pod zivece v Sloveniji. Posebej za imigracijo v ZDA je to znacilno, ker kot student ali… Beri dalje »

Andrej
Andrej
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Gašper Tkačik

davcno imajo urejeno pravilno, kar je specifika vsakega primera (ampak dvomim, da se izselitve stejejo po davcnem statusu),

Poznaš koga (sebe?) ki se je znebil davčnega rezidentstva RS, hkrati pa obdržal prijavljeno stalno bivališče? Včasih je bilo postati ne-rezident izredno težko in stalno bivališče je bila res prva stvar, ki si jo moral odjaviti. Ne vem pa, če je mogoče DURS sedaj postal kaj bolj popustljiv.

Gašper Tkačik
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Gašper Tkačik

Da. Ampak je DURS procesiral cca leto in pol (!) predno je odobril, ne glede na to, da nisem imel v Sloveniji nicesar; ne avta, ne dekleta / zene, ne stanovanja, in karkoli je ze na tistem par stvari dolgem seznamu, ki ga moras oddati. Prav spomnim se, da sem moral izpolniti, da nimam narocenih rednih revij (ali nekaj takega), in da sem se clan enih knjiznic v Sloveniji (se mi zdi), ker se mi pac ni dalo odjavit, in da sem imel se racun na NLB…

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Saj sploh ne vem, kam naj to objavim, ker je bilo o tem že veliko rečenega – ampak ker je ta tema aktualna, bom kar sem.

Ravnokar se je pojavil razpis na FMF za delovno mesto asistenta, za določen čas 1 leta. In ne samo, da je rok za prijavo na razpis 5 dni (dva dni od teh sta vikend!), med pogoji za opravljanje dela je navedeno, da moraš biti član programske skupine P1-009 (Fizika mehkih snovi, površin in nanostruktur).

Mislim, če to ni zrelo za kakšno prijavo, pa tudi ne vem.

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Glede odjave davčnega rezidenstva:
http://www.zido.si/2011/10/zido-vs-durs/

Gregor Majdič
11 - št. let nazaj

Na temo izbiranja kandidatov sem ze pred casom objavil en blog: https://kvarkadabra.net/2010/10/konkurenca-in-izbor-kandidatov-po.html

Taka je zal slovenska realnost in dokler tega ne bomo presegli, bomo tam kjer smo.

Sašo Dolenc
11 - št. let nazaj

Manca G. Renko: AirBeletrina | Ne dam svoje domovine

"Poleg tega ne smemo pozabiti na »notranje izseljevanje«: na večino, ki v domovini ostaja po sili razmer, a je že davno postala apatična do politike in družbe. … Znano je, da je ljubezen do domovine najmočnejša na obrobju. A danes smo vsi, ki mislimo in stremimo, obrobje."

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Damir Josipovič: Zakaj bežijo možgani?

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Meni se zdi, da le ponavlja, kar so rekli ze ostali. In njegov nacrt deluje bolj v smeri dodatnega vzpodbujanja izseljevanja. Recimo: "V okviru take reorganizacije bi pristojno ministrstvo neposredno razpisovalo aplikativne projekte, ki bi jih kot naročnik razumelo, temeljno raziskovanje pa bi bilo poslanstvo in konkretna naloga vsakega raziskovalca v okviru osnovne plače (pri pedagogih so to seveda predavateljske obveznosti do študentov). " Torej naj bi bili projekti le "aplikativni", "temeljnih" pa naj ne bi vec bilo? In pri pedagogih ni osnova raziskovanje temvec predavanje studentom? In kaj je sploh ta Inštitut za narodnostna vprašanja? Mislil bi si, da… Beri dalje »

problemi
11 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Ko naletim na refleksijo, katero bi zavidal sam Platon: "Naši »možgani« /…/ odhajajo predvsem tja, kamor lahko gredo." (Možgani A: Ejga, kam lok grem? … Možgani B: Ejga, tja kamor lohk greš, ker tja kamor ne moreš it, pač ne moreš it … Možgani A: O Platone, rešil si me …), ponavadi neham brati članek. Ampak, poleg tega, kar je omenil-a Anonimni zgoraj, vidim problem predvsem v dveh točkah. In sicer beg "naših" možganov. Sprašujem se, ali avtor članka (in ostali) trdijo, da možgani bežijo ostajajo pa idioti (kaj potem on počne tu, saj se očitno smatra za možgane?)in pa… Beri dalje »