Pogosto poslušamo, kako je potrebno v akademskih ustanovah podpirati najboljše kandidate, ki bodo zagotovili napredek teh inštitucij. Ljubljanska univerza je pred nekaj leti celu uvedla “kvazi” mednarodne razpise (kvazi zato, ker je pogoj pri vsakem razpisu za profesorska mesta habilitacija na univerzi v Ljubljani, do katere pa ni tako enostavno priti), kako resnično potekajo izbire kandidatov na Ljubljanski univerzi pa veliko pove naslednja poučna zgodba, ki sem jo slišal pred nekaj dnevi. Gre pa približno takole:

Na ljubljanski univerzi je bil objavljen razpis za delovno mesto visokošolskega učitelja (profesorja). Na razpis sta se prijavila dva kandidata. Oba sta ustrezala vsem formalnim pogojem (habilitacija, izobrazba ipd) in se glede na to nista razlikovala. Oba sta bila že zaposlena na isti članici univerze v Ljubljani, ki je objavila razpis.

Kandidat št. 1 je nekaj starejši. Bil je zaposlen na mestu asistenta (za isti predmet za katerega je bilo razpisano delovno mesto) od diplome na isti inštituciji. V približno 25 letih delovne dobe ni preživel niti enega dneva na kakšni tuji inštituciji. V petindvajsetih letih raziskovalnega delovanja je objavil 5 (pet!) člankov v mednarodnih znanstvenih revijah (ne gre za družboslovje, zato mednarodne revije so relevantne), ti njegovi članki pa so bili citirani približno 20-krat. Ni imel nobenega vabljenega predavanja na konferencah v tujini in nobenega gostovanja na kakšni tuji univerzi. Kandidat je sicer imel 25 let delovnih izkusenj kot asistent, ni pa bil nikoli nosilec kakšnega predmeta.

Kandidat št. 2 je kakšnih 5 – 10 let mlajši. Kar nekaj let je preživel v tujini. Objavil je približno 40 člankov v mednarodnih revijah, njegovi članki pa so bili citirani približno tisočkrat. Imel je nekaj vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah. Imel je predavanja na več kot desetih tujih univerzah po celem svetu. Bil je gostujoči profesor na dveh univerzah v tujini, imel pa je tudi pedagoške izkušnje v Sloveniji, saj je bil nosilec enega predmeta (se pravi izvajal predavanja in izpite) tudi na eni od članic Ljubljanske univerze (in za svoje delo na študentskih anketah prejel zelo dobre ocene).

In sedaj sledi kratko anketno vprašanje za bralce tegale bloga: Kateri kandidat je bil izbran na Univerzi v Ljubljani? Lahko pa dodate še odgovor na podvprašanje, kateri kandidat bi bil izbran na Univerzi v ZDA ali v Veliki Britaniji?

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

3 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
14 - št. let nazaj

Ljudje, ki odlocajo o izboru nimajo nikakrsne motivacije, da izberejo najboljsega kandidata (za razliko od ZDA in V. Britanije). Se jim kje pozna, da sedijo na slabsi univerzi zaradi slabega kadrovanja? Edino, kjer jih lahko tepe je pri mednarodnih razpisih (EU), pri slovenskih razpisih pa je tako ali tako Ljubljanska Univerza na marsikaterem podrocju monopolist.

Se huje, ljudje v komisiji (torej na polozajih), so celo motivirani, da izberejo slabsega cloveka, saj si s tem zmanjsajo konkurenco pri potegovanju za slovenski denar…

Anonimni
Anonimni
14 - št. let nazaj

Itak se v večini primerov ob razpisih sploh nič ne odloča, ampak je povsem samoumevno, kdo bo dobil katero mesto, oziroma je vse že vnaprej razdeljeno po raznih kvotah in fevdih 🙁

Matej Accetto
14 - št. let nazaj

Ne odgovor, ampak bolj nekakšen dodatek k tej povedni objavi je na voljo tule.