Mobilnosti in nasploh novi “geografiji” znanosti so se nedavno posvetili na reviji Nature, med drugim tudi s člankom (in interaktivnimi diagrami) o migracijah znanstvenikov.
Ko se prvič prijavite z gumbom za zunanjo prijavo, pridobimo podatke o vašem javnem profilu, ki jih deli ponudnik zunanje prijave. Ko bo vaš račun ustvarjen, boste prijavljeni v ta račun.
Se ne strinjamSe strinjam
Prijavi se z računomD
Dovolim izdelavo računa
Ko se prvič prijavite z gumbom za zunanjo prijavo, pridobimo podatke o vašem javnem profilu, ki jih deli ponudnik zunanje prijave. Ko bo vaš račun ustvarjen, boste prijavljeni v ta račun.
Še zlasti zanimiva je percepcija, kako močna bo Kitajska znanost leta 2020. Njihova vlaganja v znanost se povečujejo s prav neverjetno hitrostjo, a dvomim, da bodo l. 2020 že vodilna sila…
In očitno ne Avstrija ne Slovenija nista sodelovali v raziskavi. Kaj vemo (podprto s številkami) o migracijah slovenskih znanstvenikov?
Andrej
10 - št. let nazaj
Po nekem uradnem štetju je menda registriranih slovenskih raziskovalcev v tujini 350, vseh raziskovalcev pa naj bi bilo kakšnih 5000 (na grobo). S tem bi prišli na 7%, kar je bistveno manj od številk za Nemčijo ali VB (20-25%), primerljivo pa npr. s Španijo in Brazilijo. Vendar se mi zdi, da bi številka 350 znala biti podcenjena, ker verjetno nimajo zelo dobre evidence. Poleg tega je verjetno precejšnja razlika med področji. Se pravi, pri emigraciji prednjačijo tista področja, kjer Slovenci sploh lahko konkurirajo za akademska mesta. Brez zamere, ampak se mi zdi, da slovenski ekonomisti v tujini uspejo le, če… Beri dalje »
Še zlasti zanimiva je percepcija, kako močna bo Kitajska znanost leta 2020. Njihova vlaganja v znanost se povečujejo s prav neverjetno hitrostjo, a dvomim, da bodo l. 2020 že vodilna sila…
In očitno ne Avstrija ne Slovenija nista sodelovali v raziskavi. Kaj vemo (podprto s številkami) o migracijah slovenskih znanstvenikov?
Po nekem uradnem štetju je menda registriranih slovenskih raziskovalcev v tujini 350, vseh raziskovalcev pa naj bi bilo kakšnih 5000 (na grobo). S tem bi prišli na 7%, kar je bistveno manj od številk za Nemčijo ali VB (20-25%), primerljivo pa npr. s Španijo in Brazilijo. Vendar se mi zdi, da bi številka 350 znala biti podcenjena, ker verjetno nimajo zelo dobre evidence. Poleg tega je verjetno precejšnja razlika med področji. Se pravi, pri emigraciji prednjačijo tista področja, kjer Slovenci sploh lahko konkurirajo za akademska mesta. Brez zamere, ampak se mi zdi, da slovenski ekonomisti v tujini uspejo le, če… Beri dalje »