Imate vprašanja glede obdavčitve slovenskih raziskovalcev v tujini?

    Na šesti seji Sveta za znanost in tehnologijo* se nam bodo pridružile predstavnice FURS in MF:

    • Državna sekretarka mag. Mateja Vraničar Erman (MF),
    • ga. Zinka Prunk (FURS),
    • vodja oddelka za mednarodno obdavčitev ga. Lili Srša Hren (FURS).

    Vaša vprašanja oziroma komentarje na temo “obdavčitev slovenskih raziskovalcev v tujini” lahko napišete pod to objavo, lahko jih pošljete na moj email. Če se kdo želi seje udeležiti, mi naj to sporoči. Ne vem koliko ljudi lahko pride, se bom pa pozanimal, če je interes. Seja bo 5. 4. 2016 ob 12.00 uri.

    Prosim razpošljite ta poziv vašim kolegom, ki bi jih znalo zanimati.

    *Za upoštevanje predloga se zahvaljujem predsednici SZT, prof. dr.  Tamari Lah Turnšek, za organizacijo pa zaposlenim na MIZŠ.

    5 KOMENTARJI

    1. Mnenje sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu: “Mimogrede, tudi mehanično (črkobralsko) davčno enačenje slovenskih rezidentov, ki delajo v Avstriji, s tistimi, ki delajo v Sloveniji, je značilna butalska neumnost ( vir ). V luči zadeve Thlimmenos proti Grčiji ( vir ), ker je treba različne primere obravnavati različno, bi zadeva na Evropskem sodišču za človekove pravice zagotovo padla.”
      http://www.siol.net/siol-plus/kolumne/prirocnik-za-slovence-enakopravnost-enakost-in-istost-405482

    2. Iz članka »Davčna politika preganja sposobne iz Slovenije« | Dnevnik https://www.dnevnik.si/1042731719/slovenija/davcna-politika-preganja-sposobne-iz-slovenije

      Direktor Inštituta Jožefa Štefana (IJS) dr. Jadran Lenarčič je pojasnil, da so že ob nastajanju davčne zakonodaje predlagali vladi, naj za raziskovalce na začasnem delu v tujini pripravi ustrezne rešitve. »V znanstvenoraziskovalnem delu je začasno bivanje v tujini nujno in se izvaja po vsem svetu kot redni del raziskovalnega procesa. Nekateri odhajajo na sobotno leto, drugi so napoteni na delo v okviru mednarodnih projektov, tretji odhajajo na izpopolnjevanja. Naš inštitut, tako kot druge vrhunske raziskovalne organizacije v svetu, predpisuje delo v tujini kot obvezo za napredovanje in pridobitev stalne zaposlitve.« Po letih neupoštevanj njihovih opozoril o neustrezni davčni zakonodaji se dr. Lenarčič sprašuje, ali odločevalci res še vedno ne razumejo problema ali preprosto ni politične volje za iskanje rešitve.

      Predsednik znanstvenega sveta IJS dr. Dragan Mihailović je prepričan, da takšna davčna politika »učinkovito preganja vse sposobne iz Slovenije, saj se le ambiciozni odločijo za takšno pot. Potem pa se že po prvi davčni napovedi znajdejo pred dejstvom, da je z domovino najbolje prekiniti vse stike.« To ima po njegovem mnenju »odločilen vpliv« tudi na prihodnjo družbeno sestavo slovenskega naroda.

      Posebno kritične so razmere za mlade. Zaradi vse skromnejšega financiranja znanosti se mladi pospešeno odpravljajo v tujino, saj tukaj nimajo nikakršne perspektive. »Na nekaterih odsekih kar cele generacije odhajajo naenkrat,« opaža dr. Mihailović. Če jih še davčna politika sili v pretrganje vezi s Slovenijo, zagotovo ostane še komaj kaj motivacije za vrnitev. »Še posebej to velja v času, ko so pogoji za raziskovalno delo v Sloveniji padli v čas kamene dobe,« dodaja dr. Lenarčič.

      Znanstvenoraziskovalne ustanove so soglasne, da bi morali mlade raziskovalce na začasnem delu v tujini – denimo za prva štiri leta, kot predlaga direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh – povsem oprostiti davkov, saj je v nacionalnem interesu, da se ti z novimi znanji vrnejo in nadaljujejo delo doma. Za vse druge, dodaja Mihailović, pa je nujno upoštevati stroške bivanja, ki se lahko izračunajo na osnovi mednarodno uveljavljenega dejavnika kupne moči.

      Vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala je opozoril, da imamo na področju znanosti kljub relativni majhnosti načeloma enake priložnosti kot drugi po svetu, a če jih ne bomo izkoristili, se bo to poznalo na celotni družbi. »Zaradi velikosti in finančnih zmožnosti Slovenija le težko privabi najboljše znanstvene talente, vendar lahko s pametno politiko, od davčne, izobraževalne do organizacijske, postanemo bolj privlačni brez velikih vlaganj.« V nasprotnem bomo iz Slovenije naredili še manjšo državo, kot v resnici je.

    3. Nekaj vprašanj za gospo državno sekretarko. Odgovorov bom izredno vesel.

      1) Zakaj ZDoh2 ne predvideva zniževanja davčne osnove od zdr zavarovanja v tujini, ki ga plačuje delavec iz svoje neto plače. ZDoh predvideva zniževanje samo v primeru, ko zavarovanje plačuje delodajalec, ne pa tudi delojemalec, čeprav si zdr zav. dolžan imet in te tudi slovenski ZZZS pobara o tem, kako si v tujini zavarovan.

      2) Zakaj ZDoh2 ne predvideva obdavčitve v skladu s standardom v tuji državi? Vzemimo hipotetičen primer direktorja v Srbiji s 4000 eur neto plače in delavca ali postdoca v Švici s 4000 eur neto plače. Oba bosta plačala skupno enako dohodnino, s tem da bo zaradi bistveno nižjih življenjskih stroškov standard prvega neprimerno boljši.
      Višina dohodnine bi morala biti prilagojena glede na minimalno ali na povprečno plačo v tisti državi v kateri delavec prebiva, ker ima tam tudi glavnino stroškov. Trenutna dohodninska lestvica je prilagojena slovenskim stroškom, ki pa v tujini niso enaki. Dejansko ta dohodnina omogoča, da se človeka, ki v tuji državi zasluži tamkajšnjo povprečno plačo spravi pod nivo tamkajšnje minimalne plače.

    4. Povzetek dogajanja na Svetu za znanost je v radijski oddaji POGLED V ZNANOST, 11. apr. 2016 na RTV SLO – DESETLETJE OBDAVČENJA PODOKTORSKEGA ŠTUDIJA V TUJINI

      http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174399225

      povzetek: Na primeru že desetletje neustreznega obdavčenja podoktorskih in drugih prejemkov znanstvenikov med raziskovanjem v tujini bodo sogovorniki pojasnili izkušnje s to protirazvojno politiko države. Vabljeni, predsednica Nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Tamara Lah (NIB), prof. dr. Boris Majaron (IJS) in dr. Marko Fonovič (IJS).

    5. https://www.dnevnik.si/1042735751/mnenja/odprta-stran/odprto-pismo-predsedniku-rs-borutu-pahorju-in-javnosti

      Kakšna je rešitev, ki jo predlagam?

      Predsednik vlade Anton Rop je znižal stopnje socialnih prispevkov iz plač za pokojninsko in zdravstveno blagajno ter istočasno povečal davke od plač v korist državnega proračuna. Zaradi tega dejstva mora RS vsako leto prispevati iz proračuna v pokojninsko blagajno več kot 1,5 milijarde evrov. To daje politikom veliko moč pritiska na pokojninsko blagajno in upokojence ter na zdravstveno blagajno in bolnike. Prišel je čas za povratek na prvotno stanje pred zakonskim posegom Antona Ropa. Povečati se morajo prispevne stopnje za pokojninsko in zdravstveno blagajno ter istočasno odpraviti dohodnina za vse neto plače pod 900 evrov mesečno. Za ta namen je treba splošno mesečno dohodninsko olajšavo povečati s sedanjih 275 na 900 evrov oziroma splošno letno olajšavo s 3300 na 10.800 evrov; podobno kot je to urejeno v Avstriji. Tako bi bil problem slovenskih dnevnih delavcev migrantov v Avstriji rešen v skladu z Ustavo RS, vsaj za tiste s povprečnimi in nižjimi plačami.

      Zelo enostavno je tudi oblikovati davčne stopnje za nove dohodninske razrede tako, da se prav nobenemu v RS ne bi zmanjšala ali povečala neto plača, kot jo ima sedaj, zaradi navedenega povečanja splošne dohodninske olajšave. Edina pomembna sprememba bo, da bo šlo 1,5 milijarde evrov prispevkov od plač zaposlenih v RS direktno v pokojninsko blagajno in ne kot sedaj, po ovinku, prek proračuna RS.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.