Nekaj več informacij o finskem šolskem sistemu:

13 KOMENTARJI

  1. Mogoče ne bi bilo slabo, da linke prej dobro pogledaš. Tale video z zanosom ponavlja, da Finci nimajo privatnih šol. Wikipedia pa pravi: "Schools up to university level are almost exclusively funded and administered by municipalities of Finland (local government). There are few private schools. The founding of a new private comprehensive school requires a political decision by the Council of State. When founded, private schools are given a state grant comparable to that given to a municipal school of the same size. However, even in private schools, the use of tuition fees is strictly prohibited, and selective admission is prohibited, as well: private schools must admit all its pupils on the same basis as the corresponding municipal school. In addition, private schools are required to give their students all the social entitlements that are offered to the students of municipal schools. Because of this, existing private schools are mostly faith-based or Steiner schools, which are comprehensive by definition."

    Kaj torej? Finci imajo ali nimajo privatne šole? Glede na to, da mi tale video deluje bolj kot propagandni material za neko politično opcijo v ZDA, bi jaz osebno bolj verjel Wikipediji, ki sicer tudi ni ravno 100% zanesljiv vir.

    Glede na navedbe Wikipedije imajo Finci privatne cerkvene in Waldorfske šole. Po nekem čudnem naključju je čisto isto tudi pri nas. Finci te šole financirajo 100% in prepovedujejo šolnine, pri nas pa jih le delno financiramo, kar za sabo potegne šolnine in segregacijo glede na materialni status. Popravite me, če se motim, ampak glede na videno naj bi bil eden od razlogov za uspeh finskih šol tudi v tem, da so v kali izkoreninili segregacijo učencev glede na materialni status.

  2. Pa še ena zanimivost glede Finskih šol. Število žrtev strelskih pohodov na šolah (vključujoč univerze), normalizirano na število prebivalcev, je na Finskem daleč največje na svetu. Verjeli ali ne, daleč večje od ZDA!

    OK, res je problem statistika, ker je Finska majhna država in neslaven rezultat temelji na zgolj treh strelskih pohodih na Finskih šolah. En sam strelski pohod v stilu VT lahko majhno državo (npr. Slovenijo ali Dansko, Švedske že ne) po tej metodologijo izstreli na prvo mesto. Je pa vseeno vsaj zame bila precej nepričakovana ugotovitev, ker eni stalno ponavljajo, da se to dogaja samo v ZDA. Če recimo Finsko primerjamo s Švico (ki je tudi majhna država, četudi nekoliko večja od Finske, in kjer je vsaj toliko orožja v posesti zasebnikov, kot na Finskem), lahko ugotovimo, da tam še niso zabeležili nobenega strelskega pohoda na šolah.

    Kot rečeno, zaradi metodoloških pomankljivosti te ugotovitve ne bi dramatiziral, je pa vseeno zanimiva in presenetljiva.

  3. Med domnevne dejavnike za uspešnost Finskih šol se uvršča tudi egalitarizem in skorajšnja odsotnost tekmovalnosti med učenci. Samo za informacijo me zanima, če je tak sistem tudi v Južni Koreji in Singapurju, ki dosegata podobne rezultate, kot Finska.

  4. Gre nedvomno za propagandno oddajo, kjer dejstev ne jemljejo preveč natančno. Npr. tista primerjava z Norveško, ki ima baje enako populacijo, ampak ameriški sistem in je zato na lestvici čisto zadaj. Pri rezultatih PISE 2009 je Norveška res slabša od Finske, ampak še zmeraj tam nekje na 10-20 mestu, daleč nad povprečjem. In tudi to, da imajo enako "homogeno" populacijo ne drži. Na Finskem je priseljencev 3%, na Norveškem okoli 12%.

    Skratka, jaz bi rekel, da je oddaja mogoče koristna za prepričevanje nizkoizobraženih ameriških volilcev v prednosti evropskih pristopov pri izobraževanju, neka resna podlaga za diskusijo o reformi šolstva pa ravno ni.

  5. Homegonst, priseljenci, privatno/javno/cerkveno itd, po mojem to sploh ni pomembno… Ključ do uspeha je, da na pedagoške študije vzamejo le kandidate iz top 10%. Pri nas pa na študiju matematike, naravoslovja, tehnike, računalništva na pedagoških fakultetah, pa tudi pedagoških smeri zgodovine, geografije, ipd., praktično ni študentov iz zgornje polovice generacije – za učitelja nekega predmeta uspejo včasih diplomirati tudi tisti, ki so imeli pri tem predmetu v SŠ oceno zadostno.

    • Ojoj, no. To pa je zato, ker tistih top 10% zanima fizika sama, ne pa pedagogika! Kaj pa sploh je pedagogika?

      (ZdravaPamet)

  6. @AnonimniApr 17, 2012 08:36 AM
    Netočnost v posnetku glede privatnih šol naj ne zamegli dejstva, da ni teh nekaj redkih privatnih šol razlog, da finski učenci dosegajo najvišje rezultate na preizkusih PISA.

    Oddaja ima res tudi priokus propagande, ampak to ne pomeni da ni vredno podrobneje pogledati v finski model šolstva, saj imamo tudi druge natančnejše vire.

    Na vsak način so rezultati finskega modela dokaz, da tekmovalnost (med učenci ali pa med šolami) ni nujna za doseganje dobrih rezultatov na področju šolstva. Tudi zasebno lastništvo (oz. izvajanje) očitno ni pogoj.

    • > Na vsak način so rezultati finskega modela dokaz, da tekmovalnost (med učenci ali pa med šolami) ni nujna za doseganje dobrih rezultatov na področju šolstva.

      Pa saj ne razpravljamo o tem, če je tekmovalnost nujna za doseganje dobrih rezultatov. Razpravljamo o tem, če je odprava tekmovalnosti ključ do uspeha. Rezultati Singapurja in Južne Koreje kažejo, da ni.

      > Tudi zasebno lastništvo (oz. izvajanje) očitno ni pogoj.

      Spet ista napaka pri argumentiranju! Ni pogoj, ampak tudi ni dejavnik, ki bi oviral. Torej, finski model je slab argument za odpravo oz oviranje razvoja privatnega šolstva.

    • Da se dopolnim – govorim o tekmovalnosti med učenci. Tekmovalnost med šolami na Finskem itak obstaja. Tistih nekaj privatnih šol JE zadosti, da imajo učenci možnost izbire.

  7. "Pa saj ne razpravljamo o tem, če je tekmovalnost nujna za doseganje dobrih rezultatov."
    Jaz že razpravljam o tem.

    "Razpravljamo o tem, če je odprava tekmovalnosti ključ do uspeha. Rezultati Singapurja in Južne Koreje kažejo, da ni."
    Tekmovalnost ni dano dejstvo, ampak se ga z ideološkimi aparati šele ustvarja. Zato se lahko pogovarjamo samo o tem ali naj ga podpiramo ali ne (oz. lahko ga podpiramo le do neke določene mere). Meni se zdi podpiranje tekmovalnosti nepotrebno, za razliko od npr. radovednosti o delovanju narave, človeka in vseh njunih še nerešenih skrivnosti. Če že kaj, se mi zdi podpiranje takšne vedoželjnosti precej bolj smiselno kot pa podpiranje tekmovalnosti.

    "Torej, finski model je slab argument za odpravo oz oviranje razvoja privatnega šolstva." Zakaj bi sploh razvijali privatno šolstvo, če pa ničesar novega in boljšega ne prinese? Zato da bodo pristaši neke nepreverjene ekonomske ideologije zadovoljni?

    "Da se dopolnim – govorim o tekmovalnosti med učenci. Tekmovalnost med šolami na Finskem itak obstaja." Govorimo lahko o čemerkoli, ampak dejstvo je, da finske šole ne spodbujajo tekmovalnosti, ampak sodelovanje. Npr. na WikiPedii je takole zapisano:

    "There are no "gifted" programs, and the more able children are expected to help those who are slower to catch on."

  8. > "Pa saj ne razpravljamo o tem, če je tekmovalnost nujna za doseganje dobrih rezultatov."
    Jaz že razpravljam o tem.

    Saj nam finski model kaže, da ni nujna tekmovalnost (med učenci). Glede tega ni dileme.

    > "Razpravljamo o tem, če je odprava tekmovalnosti ključ do uspeha. Rezultati Singapurja in Južne Koreje kažejo, da ni."
    Tekmovalnost ni dano dejstvo, ampak se ga z ideološkimi aparati šele ustvarja. Zato se lahko pogovarjamo samo o tem ali naj ga podpiramo ali ne (oz. lahko ga podpiramo le do neke določene mere). Meni se zdi podpiranje tekmovalnosti nepotrebno, za razliko od npr. radovednosti o delovanju narave, človeka in vseh njunih še nerešenih skrivnosti. Če že kaj, se mi zdi podpiranje takšne vedoželjnosti precej bolj smiselno kot pa podpiranje tekmovalnosti.

    Zgrešil si bistvo. Moj point je v tem, da odprava tekmovalnosti med učenci (po vzoru finskega modela) še ne bo prineslo finskega modela k nam. Pa tudi tekmovalnost sama po sebi ni kriva za slabe rezultate. Oboje se da podkrepiti z empiričnimi rezultati.

    > Zakaj bi sploh razvijali privatno šolstvo, če pa ničesar novega in boljšega ne prinese? Zato da bodo pristaši neke nepreverjene ekonomske ideologije zadovoljni?

    Kdo pravi, da ničesar boljšega ne prinese? Pri nas imamo recimo zelo dobre izkušnje glede kakovosti privatnega šolstva. Zato bi se pravo vprašanje glasilo zakaj bi ti tujemu otroku onemogočil alternativo, s katero imamo pri nas dobre izkušnje in tudi na finskem (kjer imajo bojda najboljše šolstvo) tako alternativo imajo.
    Zato, da bodo pristaši neke preverjene (in v razvitem svetu zavržene) ideologije zadovoljni?

    > "Da se dopolnim – govorim o tekmovalnosti med učenci. Tekmovalnost med šolami na Finskem itak obstaja." Govorimo lahko o čemerkoli, ampak dejstvo je, da finske šole ne spodbujajo tekmovalnosti, ampak sodelovanje. Npr. na WikiPedii je takole zapisano:
    "There are no "gifted" programs, and the more able children are expected to help those who are slower to catch on."

    Pa saj o tem ni nobenega dvoma in ga nikoli ni bilo tukaj. A ti res ne moreš razumeti, da kadar imamo dve poti in obe pripeljeta do istega cilja, je izbira poti irelevantna? Zakaj še kar naprej tumbaš, da je v takem primeru izbira poti tako ključna?

  9. Vse o finskem izobraževalnem sistemu v zelo zanesljivem viru Eurypedii, enciklopediji nacionalnih izobraževalnih sitemob evrope:
    https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Finland:Overview
    Po mojem je ključ uspeha, visoka selekcija in motoviranost študentov, ki se pripravljajo za učitelje, visok družbeni ststus učitelja, visoka avtonomija šol in pedagoška avtonomija znotraj njih, majhna družbena razslojenost, mreža ukrepov, ki ustvarja spodbude za najšibkejše, pa tudi občasna usmerjenost pouka na to, da se dosežejo visoki rezultati na mednarodnih razsikavah…

    Več tudi: V Zakaj Finci letijo dlje: http://www.zalozba-educa.com/page/zaloznistvo/knjige_in_prirocniki/zakaj_finci_letijo_dlje

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.