Politehnika bo študente predvidoma sprejela leta 2013

    Pod tem naslovom je na mvzt objavljen članek o govoru ministra Golobiča na slovesnosti ob 90. obletnici kemijskih študijev v Ljubljani. Članek-govor je izredno zanimiv, zato ga spodaj citiram skoraj v celoti (upam, da si s tem ne nakopljem jeze uradnikov na mvzt :-))

    […] Za Slovenijo pa je leto zaznamovala ustanovitev Univerze Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Novoustanovljena univerza je že naslednje leto podelila prvi doktorat prav iz kemije in to znanstvenici Anki Mayer, kar je bil za tisti čas svojevrsten dosežek.«

    90 let kasneje sodita kemijska in z njo povezana farmacevtska industrija v slovenski vrh glede na bruto dodano vrednost na zaposlenega, je dejal minister Golobič. »To me ne preseneča – ta dva sektorja namreč namenita za raziskave in razvoj pol toliko, kot celo slovensko gospodarstvo skupaj. Samo Krka je v preteklem letu vložila v raziskave in razvoj slabih 85 milijonov Evrov, kar jo med evropskimi podjetji uvršča na 182. mesto. Za tako visoke vsote ponavadi niti nimamo pravega občutka: 85 milijonov je pol toliko, kot Republika Slovenija prek ARRS dodeli slovenski znanosti. In toliko, kot smo razpisali sredstev v nedavnem razpisu za Centre odličnosti. Če kje, potem lahko na tem mestu danes gotovo izpostavim, da so med osmimi sprejetimi centri odličnosti kar štirje taki, ki jih koordinirajo vaši kolegi kemiki, kar je odraz tako odličnosti v znanosti, kot inovativnosti industrije, ki jo premoremo na tem področju.

    Centri odličnosti so le en od instrumentov, s katerim želimo raziskovalcem omogočiti pogoje, kjer bi lahko do polnosti razvili svoje potenciale. V naslednjem letu jim bodo sledili Kompetenčni centri, z večjim poudarkom na gospodarstvu, pa novi razpisi prek agencij ARRS, TIA in Japti. Seveda pa zgolj sredstva za raziskovalno dejavnost ne zagotavljajo spodbudnega okolja,« je na slovesnosti dejal minister Golobič.

    Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani je bila že leta 1994 uvrščena v program prioritetnih investicij na področju visokega šolstva, pa vendar programe zaradi prostorske stiske še vedno izvaja na 15 različnih lokacijah. Minister je napovedal, da se bo že v naslednjem letu pričela gradnja nove Politehnike v Ljubljani, ki bo predvidoma leta 2013 že lahko sprejela študentke in študente Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

    Iz govora izvemo kar veliko, kajne? Poleg zelo zanimive primerjave investicij Krke v primerjavi z državo, tudi to, da se resno nadaljuje z razvojem centrov odličnosti (kompetenčnosti). Prav tako zanimiva je omemba Politehnike v Ljubljani. Samemu mi ni čisto jasno, kaj se pod tem imenom skriva – vem, da se je termin začel pojavljati nekako pod ministrom Zupanom. V veliko pomoč mi ni niti njegova definicija v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 (oz. tukaj). Sliši se kot neka virtualna povezava različnih raziskovalnih in visokošolskih entitet (ki so fizično predvsem na Viču v Ljubljani), ampak ali se za tem skriva kaj res oprijemljivega? Morda me lahko kdo, ki je bolje poučen, razsvetli o tej zadevi?

    4 KOMENTARJI

    1. Ta "Politehnika" se res malo nereflektirano reproducira – v tem primeru (in kemiki so to kot insajderji – kot rečeno, bodo čez nekaj let to tudi dobesedno… – dobro razumeli) se izraz nanaša na nov kompleks zgrajen ob Večni poti (pri NIB-u preko Gradaščice), kamor bosta preseljeni Fakulteta za računalništvo in seveda FKKT. Zakaj se je prijelo natanko to poimenovanje, ne vem, sam se z njegovo samoumevnostjo srečujem od vsega začetka. Nima pa neposredno nič opraviti z istoimensko idejo (menda) ministra Zupana ( o izločitvi naravoslovnih in tehničnih fakultet v samostojno Politehnično univerzo.

    2. V pojasnilo zgodbi o " Politehniki ": v časih ministra Zupana in še prej je bilo v slovenski visokošolski in znanstveno-raziskovalni srenji večkrat zaslediti negodovanje glede vseobsežnosti ljubljanske univerze, ki je s 35.000 študenti dejansko med (naj)večjimi v Evropi. Problem ni bil le velikost temveč togost – tako glede uvajanja novih oblik povezav raziskav in gospodarstva, nastavitev novh (mladih) visokošolskih učiteljev ter – v veliki meri – žal ne preveč produktivnega rivalstva med instituti in univerzo v smislu kdo " dela " boljšo znanost in kdo bolje poučuje. Prvi pomemben korak k " razbitju monopola ljubljanske univerze " je bila ustanovitev Podiplomske šole IJS pred nekaj leti, ki je na UL v tistem času naletela na silovit odpor. Minister Zupan je poskušal z idejo Politehnike narediti še korak dalje k – nekateri so rekli – razbijanju – drugi pa – k reformiranju Univerze v Ljubljani.

    3. Hmm, gre morda zgolj za spevnost in simbolno odličnost imena? FKKT se nekako ne zvali z užitkom z jezika, Politehnika pač, še posebno, ker tudi po vsebini ustreza rahlo heterogenem poimenovanju različnih tehnoloških področij. Alternativa, "inštitut za tehnologijo", v našem kontekstu nemara premalo spominja na univerzitetno naravo institucije, a zastavljeni cilj je nemara (vsaj terminološko) jasen: da Politehnika postane novi MIT vzhodne strani Atlantika, novi ETH sončne strani Alp!

      Morda je vse skupaj (vsaj posredno in dolgoročno) povezano tudi s selitvijo fakultet na novo lokacijo – morda jih bo tudi všečno in vključujoče ime spodbudilo, da se na dolgi rok novi "Politehniki" pridruži še kaka.

      So pa te selitve dvorezen meč – ko sem bil sam na Harvardu, se je Univerza oziroma College na vse pretege trudil, da bi Law School uspel zvabiti na novo lokacijo s čudovito kvadraturo in obljubo nepopisno lepih prostorov nekje na drugi strani reke Charles, s čimer bi se sprostil lep kos zemljišča pravne fakultete, ki se trenutno dotika samega collegea. Profesorski zbor pravne fakultete se je odločno uprl ideji, da bi se iz sorazmerno "utesnjenega" preselili na razkošno, a občutno manj geopolitično prestižno zemljišče.

      (Le zlobni in nevoščljivi jeziki bi lahko namignili, da so podobni vzgibi vodili tudi odločitev o selitvi ljubljanske pravne fakultete. Tu je bil glavni cilj menda ja veliko razumljivejši – bližina tržnice.)

    4. Matej,

      zadeva s terminologijo in vsebino je še bolj zameštrana, kot se zdi oz. kot je bilo doslej predstavljeno.

      V Sloveniji smo imeli do nedavneda tudi Politehniko v Novi Gorici,ki je nato postala del Univerze v Novi Gorici. Njihova politehnika (namenoma pišem z malo začetnico) je bila v času svojega delovanja res pretežno naravoslovno-tehnično-aplikativna.

      Izrazi, kot " Institut za tehnologijo " so poseben problem. Začenši s celemu svetu znanemu MIT. Nekaj let nazaj je tedanji in sedanji predsednik Evropske komisije Barroso lansiral idejo o Evropskem institutu za tehnologijo kot protiuteži MIT. Osnovno idejo " enotne ustanove " je evropska multinacionalna realnost hitro pretvorila v idejo o " mrežni ustanovi ", ki je na papirju že zaživela in trenutno izvaja postopek izbire prve serije mrežnih " Skupnosti znanja in inovacij " (KIC – Knowledge and Innovation Communities). Vsaka od teh KIC naj bi bila neke vrste lastna virtualna univerza (zelo poenostavljeno povedano).

      Tu se – ponovno – postavlja vprašanje, ali je oz. bo v katerikoli KIC kakšen slovenski partner (morda toliko bolj umestno vprašanje v tednu 90-letnice Univerze v Ljubljani) in, politično še pomembneje, ali in če, kaj, je katerakoli slovenska vladajoča struktura v preteklih letih naredila za to ?

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.