Prvi trki v novem trkalniku na inštitutu KEK na Japonskem

V novem trkalniku SuperKEKB na inštititu KEK v Tsukubi na Japonskem so včeraj zvečer ob 22h po japonskem času prvič trčili pospešeni delci, elektroni in pozitroni. To je prvi nov trkalnik, ki je pričel z delovanjem po Velikem hadronskem trkalniku LHC v CERNu v Ženevi, ki so ga pognali pred desetimi leti. Žarka elektronov in pozitronov so usmerili tako, da sta trčila v sredini detektorja Belle II. Prenos tega dogodka lahko spremljate v živo na japonskem naslovu za prenose po spletu niconico.

Pospeševalnik SuperKEKB je skupaj z detektorjem Belle II namenjen iskanju t.i. »nove fizike«, pojavov izven standardnega modela, teorije osnovnih delcev in njihovih interakcij, preko merjenja redkih razpadov osnovnih delcev, kot so kvarka b in c in leptoni tau. V nasprotju z LHC v CERNu, ki delce pospeši do rekordnih energij (in išče nove delce na tako imenovani “energijski fronti”), sta SuperKEKB in Belle II zasnovana tako, da dosegata rekordno število trkov, ki potečejo na sekundo.

Tako bo SuperKEKB kmalu vodilni pospeševalnik na tako imenovani “intenzitetni fronti”. Z natančnimi meritvami bodo znanstveniki odkrivali znake  »nove fizike«, torej eksperimentalna dejstva, ki se ne ujemajo s trenutno teorijo oziroma standardnim modelom. Slednja namreč ne pojasni dejstva, zakaj živimo v vesolju, sestavljenem skoraj izključno iz snovi in ne anti-snovi. Pričakovane rezultate meritev bo morebiti razložila prihodnja nova teorija, ki bo popolnejša od teorije standardnega modela.

V skupini znanstvenikov, ki so pripravljali detektor Belle II in bodo z njim izvajali meritve, je tudi skupina slovenskih fizikov z Instituta »Jožef Stefan«, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Slovenski strokovnjaki že od pričetka projekta zasedajo nekatere vodilne vloge v mednarodni skupini, ki šteje okoli 750 znanstvenikov iz 25 držav; prof. dr. Peter Križan je koordinator priprave celotnega detektorja, prof. dr. Samo Korpar je vodja skupine, ki je pripravila enega ključnih delov detektorja, to je števec obročev Čerenkova, prof. dr. Boštjan Golob pa je bil v ključni pripravljalni fazi koordinator fizikalnega programa projekta.

Meritve s trkalnikom bodo po pričakovanjih potekale nekaj let, dokler ne bodo z detektorjem zabeležili okoli 50 milijard razpadov delcev, sestavljenih iz kvarkov b, imenovanih mezoni B. Na tako velikem vzorcu podatkov bodo znanstveniki lahko opravili meritve z doslej nedoseženo natančnostjo, ki bodo morda končno ponudile odgovor o prevladi snovi nad anti-snovjo v vesolju.

Vir: Sporočilo za javnost IJS.

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Srečko Šorli
Srečko Šorli
5 - št. let nazaj

V protonu kvarki ne obstajajo. Kvarki so le trenutni fluksi energije, ko se pojavijo, ko se razbije proton. Ideja, da ta entiteta kvarka, ki jo opazujemo pri trkih obstaja znotraj protona je napačna. Isto je s Higgsovim bozonom. Veliko pompa za nič spektakularnega. https://www.neuroquantology.com/index.php/journal/article/view/1139/913