Frederic Bastiat (l. 1801-1850) je filozof in ekonomist, ki je v knjigi Ekonomija svobode postavil temelje teorije oportunitetnih stroškov, katere bistvo je, da ni dovolj, če upoštevamo le, kar se je zgodilo, ampak je treba vzeti v zakup tudi to, kar se ni. Na to teorijo je dobro pomisliti pri raziskavah kakovosti življenja.

Organizacija YouGov je leta 2015 izvedla anketo, v kateri so udeležence vprašali “Ali menite, da se svet spreminja na a) boljše, b) slabše ali c) nič od naštetega?”. Zgolj 4 % Britancev in Nemcev, 3 % Francozov in 8 % Norvežanov je odgovorilo, da se svet spreminja na boljše, za najbolj optimistične pa so se izkazali Kitajci, saj je odgovor a izbralo kar 41 % vprašanih. V nasprotju s pesimističnimi pričakovanji anketirancev in naracijo v svetovnih medijih pa dejstva kažejo drugače.

1. Zmanjšal se je delež prebivalstva, ki živi v ekstremni revščini

Vir: www.ourworldindata.org .

Leta 1950 je 75 % svetovnega prebivalstva živelo v ekstremni revščini, medtem ko danes v teh razmerah živi manj kot 10 % prebivalstva. Navkljub temu je britanska raziskava pokazala, da kar 55 % vprašanih meni, da se je delež prebivalstva, ki živi v ekstremni revščini, povečal, medtem ko jih 33 % meni, da je delež ostal približno enak in le 12 % jih je pravilno ugotovilo, da se je ta delež zmanjšal.

2. Bistveno izboljšanje pismenosti in izobraženosti prebivalstva

Vir: www.ourworldindata.org

Izjemni premiki so se zgodili tudi na področju izobraževanja. V zadnjih desetletjih se je je delež nepismenega prebivalstva, starejšega od 15 let, zmanjšal s 64 % (leta 1950) na manj kot 15 % (leta 2014). Bistveno se je spremenila tudi izobrazbena struktura prebivalstva. Še leta 1980 je bilo kar 20 % svetovnega prebivalstva, starejšega od 15 let, brez izobrazbe, medtem ko se je ta delež do leta 2015 prepolovil. Hkrati se vztrajno podaljšuje tudi povprečno število let šolanja.

3. Produkcija hrane zadošča za celotno svetovno prebivalstvo

Vir: www.ourworldindata.org

Angleški ekonomist Thomas Malthus je leta 1798 napovedal, da bo rast prebivalstva vodila v stradanje. Tako so napovedovali tudi številni drugi strokovnjaki, vendar so v nasprotju s pričakovanji Združeni narodi leta 2015 zabeležili najnižji nivo podhranjenosti do sedaj (10,8 % prebivalstva). Danes je količina proizvedene hrane tolikšna, da bi v povprečju lahko vsak posameznik dnevno zaužil dvakratno količino za preživetje potrebnih kalorij. Posledično se dostop do hrane povsod po svetu izboljšuje, hkrati pa se tudi zmanjšujejo razlike med razvitimi državami in državami v razvoju. Glavni razlog za podhranjenost prebivalstva torej ni nezadostna pridelava hrane, temveč revščina, politična nestabilnost držav in nezadostna infrastruktura, ki ovirajo distribucijo hrane.

4. Pričakovana življenjska doba je najvišja do sedaj

Vir: www.ourworldindata.org

K podaljšanju življenjske dobe ni prispeval zgolj napredek sodobne medicine, temveč tudi izboljšave bivalnih pogojev in higiene, boljša ter zadostnejša prehrana in nove zdravstvene politike. Povprečna pričakovana življenjska doba leta 1950 je znašala zgolj 48 let. Za otroke, rojene leta 2015, je povprečna pričakovana življenjska doba ob rojstvu 71,4 leta, pri čemer prednjači Japonska s kar 83,7 leti pričakovane življenjske dobe. Pri tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da se razlike med razvitimi državami in državami v razvoju vztrajno zmanjšujejo.

Število smrti, ki so posledica bakterijskih in virusnih okužb, se zmanjšuje. Leta 2015 je bilo kar 45 % manj smrtnih žrtev zaradi okužbe z virusom HIV kot leta 2005, medtem ko se je v letih 2000-2015 število smrtnih žrtev zaradi malarije prepolovilo. Center za spremljanje nalezljivih bolezni (angl. Center for disease control, CDC) je že leta 2000 poročal o tem, da se je zdravljenje in preprečevanje okužb z nalezljivimi boleznimi tako izboljšalo, da več Američanov umre zaradi posledic debelosti kot zaradi nalezljivih bolezni.

Več informacij lahko najdete v elektronski publikaciji “Our world in Data”, kjer so objavljeni številni statistični podatki, ki nazorno pokažejo spreminjanje življenjskih razmer v zadnjih nekaj stoletjih. Navkljub temu, da izzivov nikoli ne bo zmanjkalo, kazalniki kažejo, da smo na dobri poti k boljši prihodnosti.

5. Viri: