Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2017 se je zaključil 9.5.2016 in te dni v skladu z rokovnikom pričakujemo obvestila prijaviteljem o vlogah ter poziv za pisanje projektnih predlogov za 2. fazo razpisa. Statistika, ki jo je ARRS objavila 17.5. 2016 kaže, da bo prehodnost okoli 15 % (1/6,6). Vendar pa ta statistika ne vključuje zelo pomembnih podatkov – števila neposredno uvrščenih (NU) v 2. fazo ocenjevanja in števila projektnih predlogov, ki se po internem navodilu Panelu (ki je akt poslovanja, a tudi letos, navkljub obljubi (4.8. 2016), ni javno objavljeno) uvrstijo v drugo fazo. Ker sva uspeli pridobiti te informacije javnega značaja, podajava najpomembnejše rezultate njihove analize.

1. Evropska komisija prepoveduje favoriziranje projektov na razpisih, tako Obzorja 2020 kot tudi ERC-a. Pregled arhiva ARRS pa pokaže, da je bilo v Sloveniji favoriziranje na projektnih razpisih uvedeno že leta 2009. Takrat se je v drugo fazo neposredno uvrstilo 22 prijav, njihova imena so bila objavljena. Projekti 17-ih NU raziskovalcev in 5-ih NU raziskovalk, torej vseh 22 NU-jev je bilo v drugi fazi tudi izbranih v financiranje. Od leta 2010 imena NU-jev niso več objavljena zato ne vemo koliko jih je bilo tudi financiranih. Z leti so se menjala pravila za izbor izbrancev, NU-jev, a njihovo število vztrajno narašča. Leta 2009 jih je bilo le 2,4 % od vseh prijav, v zadnjem razpisu pa že 26,2% – od 881 prijavljenih projektov je namreč 231 NU projektov.
slika-12. Možnost NU v 2. fazo letos uveljavlja 167 programskih skupin (50 % vseh PS). Kar 141 vodij programskih skupin je podelilo privilegij NU kar sebi, s čimer so zapolnili 61% vseh NU prijav. Potrebno je dodati, da so posamezne programske skupine lahko prijavile tudi več projektov tipa NU (n+1) ter da tisti, ki so bili uspešni (npr. vodje PS) na lanskem projektnem razpisu ARRS letos niso smeli vlagati projekta.

3. Možnost za pridobitev financiranja projekta lahko ocenimo s primerjavo števila NU, števila vseh prijav in kapaciteto področij. »Kapaciteta * 10« okvirno pove, koliko projektov bo financirano (razpoložljiva sredstva ARRS). Prikazani graf pove, da je število NU projektov v vseh vedah večje od razpoložljivih sredstev.

4. Prehod projektov v 2. Fazo, če bi veljalo lansko »navodilo Panelu« (link na zapis na Kvarkadabri):
a. V 2. fazo ocenjevanja se uvrsti najmanj (2 * 10 * kapaciteta) projektov, kar znaša najmanj 240 projektov. Ker je 231 NU projektov že v 2. fazi, bi lahko dodali le 9 projektnih predlogov, ki so bili ocenjevani v 1. fazi.
b. Če upoštevamo tudi drugo pravilo v »navodilu Panelu«, da mora biti v posameznem področju uvrščenih vsaj 1/3 projektov, ki so bili ocenjevani v 1. fazi, se bi v 2. fazo uvrstilo še 109 projektov, torej bi bilo v drugi fazi 349 projektov.
O tem koliko projektov bo v 2. fazi, torej o končni lestvici projektov uvrščenih v 2. fazo, danes (po rokovniku) odločajo člani znanstvenega sveta ARRS, rezultate pa naj bi objavili v prihodnjih dneh.

Zaključki:
V kolikor niste med NU so vaše možnosti za uvrstitev v 2. fazo projektnega razpisa vsako leto manjše. To pomeni, da se z leti verjetnost financiranja novih idej in novih akterjev drastično zmanjšuje !
ARRS vztraja pri favoriziranju projektov, ki ni skladno z EU, delež favoriziranih projektov v Slovenijo celo narašča!
Po kakšnem ključu je v prvi fazi izbiral Panel bomo izvedeli, če bo interno navodilo panelu, ki je akt poslovanja ARRS, objavljeno. Prošnja za posredovanje letošnjega navodila je bila na ARRS naslovljena 4. 8. 2016, v odgovoru so zapisali, da bo dokument izoblikovan do zasedanja panela, ko bo tudi javno objavljen. Žal dokument tudi danes ni javno dostopen!

V kratkem sledi analiza projektnih prijav po starosti in spolu.

Zapisali: Marta Klanjšek Gunde in Urša Opara Krašovec

5 KOMENTARJI

    • Jaz sem na to kriminalno spreminjanje pravilnika opozarjal že pred ca. 14 dnevi. Točkovanje znanstvene uspešnosti se je spremenilo tako, da sedaj ni več skupne A ocene ampak se poudarjata samo A1 (objave) in A3 (sredstva pridobljena izven ARRS). Citati se vrednotijo in navajajo samo številke.

      Še vedno sta pomebni vrednotenji A” in A’ (42. Člen pravilnika). Pri tem je pomembno predvsem pri sestavi programske skupine:

      · dve tretjini raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A’ ≥ 25 ali A” > 0;
      · tri četrtine raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa) mora izpolnjevati pogoj A1/2 ≥ 25.

      Prave cvetke so pri vrednotenju monografij izdanih pri založbah s seznama agencije.

      Založba s seznama in monografija and 100 strani 2A in s tem A”. Teh sto strani se je prikladlo v poletnem 3C so pa monografije pri založbi s seznama (ali pa ne) med 20 in 100 strani. EDina razlika je v številu A1 točk, kar se pa v A1 oceni odrazi minimalno.

      Torej novi pravilnik vrednoti enako monografijo z 21 in 99 stranmi ne glede na založbo. Tako je npr. monografija izdana pri založbi s seznama (kdo jih uvršča na seznam in kakšni so kriteriji še nisem ugotovil) z 99 stranmi vrednotena enako 3C kot monografija izdana pri npr. fakultetni založbi in ima 21 strani.

      Poglavje v monografiji, ki je na tem seznamu se kategorizira kot 3A (nad 29 strani) in A’ oziroma 3B (nad 15 strani)’, v nasprotnem primeru (torej manj kot 15 strani) kot 3C. Nisem si še čisto na jasnem ali pri 3C objavah kakšna razlika ali je poglavje v monografiji pri založbi s seznama agencije ali katerikoli. Bojim se, da zaenkrat izgleda, da ne.

      Kaj kam spada je opredeljeno v prilogi pravilnika:

      https://www.arrs.gov.si/sl/akti/inc/2016/prav-rrd-Priloga%201.pdf

      Logično, da so tovrstne spremembe zadele predvsem humaniste/družboslovce, kjer so monografije pomenben element predstavljanja raziskovalnih rezultatov znanstveni javnosti. Grdina ima povsem prav.

    • Pod “Navodilom panelu” je podpisan direktor ARRS. Kdo pa je izoblikoval in potrdil dokument? Res nenavadno, kako ad-hoc, le 3 dni pred zasedanjem Panela je oblikovan tako ključen dokument – interni akt poslovanja agencije, ki kroji usodo prijaviteljev. “Dokument” je bil ustvarjen več kot 5 mesecev (!) po zaključenem roku za oddajo projekto na ta razpis. Ali za ARRS res ne velja, da mora biti celotna razpisna dokumentacija, kamor sodijo tudi postopki in kriteriji ocenjevanja, javno dostopna že ob najavi razpisa?

PUSTITE KOMENTAR

Vpiši svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.