V januarju 2015 sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v sklopu predavanj »Živela evolucija« predstavila raziskave na področju izbire spolnega/življenjskega partnerja. Predavanje je naletelo na negativen odziv skupine »Vstajniške Socialne Delavke«, ki mi je poslala ogorčeno pismo. Ker je zadeva prešla v javno debato, dodajam nekaj pojasnil.
Poudarjam, da sem na predavanju povzela rezultate relevantnih študij objavljenih v priznanih znanstvenih publikacijah (npr. Nature, Science, Proceedings of the Royal Society of London. Series B: Biological Sciences, Trends in Cognitive Sciences, Evolution and Human Behavior, Trend in Ecology and Evolution). O teh istih študijah je bilo napisanih veliko poljudnoznanstvenih knjig in posnetih več odmevnih dokumentarnih filmov za priznane televizijske programe, na primer britanski BBC in druge. V predstavitvi sem vselej navedla vire in poslušalcem omogočila, da sami preverijo reference mojih povzetkov.
Pred predavanjem opozorim, da ne bom podajala svojih subjektivnih vrednotenj, temveč povzemala znanstvene študije. V predavanju predstavljene interpretacije so povzete iz znanstvene literature in uveljavljene znotraj evolucijske biologije. V uvodu širše predstavim spolne sisteme pri človeku in povem, da se bom v nadaljevanju osredotočila na biološke vidike izbire partnerja pri heteroseksualcih, ki si želijo otroke. Poslušalce tudi opozorim, da gre v večini primerov za študije hitrega »intuitivnega« odziva ljudi. V diskusiji poudarim, da so raziskave predstavljene strogo znotraj konceptov evolucijske biologije, in da bi vključitev drugih vidikov verjetno dala kompleksnejšo sliko.
Skratka predstavim raziskave, ki so bile podvržene vsem kriterijem znanstvenega dela in objavljanja njegovih rezultatov, zato pričakujem, da bo tudi njihova kritika ustrezala enakim kriterijem, če naj jo jemljemo resno. Moralno zgražanje in osebni napadi na raziskovalce ne smejo zamenjati argumentirane kritike in debate.
Narobe je od raziskovalca pričakovati, da ne bo omenjal rezultatov študij zgolj zato, ker bi bile te morda lahko v določenih krogih narobe razumljene ali zlorabljene. Ravno tako tovrstne raziskave na področju evolucijske biologije nimajo implikacij za uveljavitev določenega družbenega reda ali določene politike spolov. Biologija sama po sebi ne postavlja normativnih trditev, še manj zahtev.
Očitek, da z navajanjem bioloških raziskav širim sovraštvo do žensk in utrjujem patriarhat, pa je enostavno žaljiv. Ne samo zaradi tega, ker imam izkušnjo položaja ženske v znanosti in njenih institucijah, temveč tudi zato, ker evolucijska biologija in feminizem nikakor nista izključujoča. Informirano in racionalno razpravo o tem vprašanju, ter o feminizmu in znanosti na sploh, absolutno spodbujam in pozdravljam. Enakopravnost med ženskimi in moškimi potrebujemo.
Simona Kralj Fišer
– Kvarkadabra blog: Je slab časopisni povzetek predavanja legitimna osnova za grob napad na predavateljico?
– Kvarkadabra blog: Ali lahko od novinarjev pričakujemo vsaj minimalno znanstveno pismenost?
Še Richard Dawkins svoje evolucijsko biološke izjave pospremi z etičnim
komentarjem, kako se po njegovem vključujejo v družbo. Znanstveniki so
dolžni prevzeti odgovornost za svoje izjave in se poučiti tudi o
družbenih znanostih.
Ali lahko avtorica pojasni, zakaj ni omenila omejitev študije, ki jo je izvedel David Buss o izbiri partnerjev? Gre le za eno študijo, ki niti ni biološka, ampak je to "evolucijska psihologija", ki je zelo znanstveno dvomljiva.
Pravite, da mora znanstvenik pospremiti svoje izjave z "etičnim komentarjem, kako se po njegovem vključujejo v družbo". Jasno, zakaj pa ne. Ampak kdo mi zagotavlja, da bo ta etični komentar skladen z mojimi prepričanji? In kaj naj storim, če pride do tega nesoglasja? Ali naj, prvič, napišem argumentirano kritiko in jo objavim v ustrezni znanstveni reviji? Ali pa naj, drugič, dodam svoj podpis na peticijo za izključitev avtorice iz javne razprave? Skratka, point je v tem, da ni nobenega zagotovila za magično ujemanje med našimi pogledi glede tega, kaj naj bi bila etična družba. Zato je najslabše, kar lahko naredimo,… Beri dalje »
Vse lepo in prav, naj vsak odgovarja za svoje znanstveno delo in posledice le-tega. Se mi zdi pa precej za lase privlečeno, da se tu vpleta družbo in raznorazne pomisleke o posledicah na družbo. Kajti odziv "feministk" je bil spisan brez pogledov na družbo. Do pike natančno so padle v svetovno osovraženi tip "jeznih feministk" in so izpadle popolnoma otročje. Kot slon med porcelanom so "feministke" v družbi.Problem, ki ga je malo bolj na široko odprla celotna zagata, pa pomojem ne sme potoniti v pozabo. Današnje novinarstvo. Kako lahko nekdo iz fakultete za družbene vede strokovno oceni znanstveno delo na… Beri dalje »
"Ravno tako tovrstne raziskave na področju evolucijske biologije nimajo implikacij za uveljavitev določenega družbenega reda ali določene politike spolov. Biologija sama po sebi ne postavlja normativnih trditev, še manj zahtev."To je pravzaprav zelo naivna trditev. Že kratek pogled v zgodovino, sociologijo, filozofijo znanosti/biologije pokaže, da to preprosto ne drži. Trditi kaj takega za EP pa je še posebej naivno. Samo en primer:"In this paper, we propose that the “powerful and privileged” sustain their way oflife through greed and they sustain the lives of others through trickledownsharing.Greed provides the powerful and privileged a buffer against famine.Trickledown sharing provides them a buffer… Beri dalje »
Torej en naslov dokaže povezanost med evolucijsko psihologijo in neoliberalizmom? Izjava, ki jo je napisala dr. Jana Rošker, očita avtorici, da je utrjevala patriarhalne predstave o razmerju med spoloma. Vi očitate evolucijski psihologiji, da podpira neoliberalno miselnost. Ampak že samo dejstvo, da lahko EP očitamo tako različne stvari, priča o tem, da sama po sebi ne vsebuje določenih normativnih trditev. Ja, mogoče obstajajo ljudje, ki jo uporabljajo za podporo šovinističnih nazorov. Gotovo obstajajo tudi ljudje, ki vidijo v njej potrditev aksiomov prostotržne ekonomije. Najdemo pa tudi evolucijske biologe, ki bodo zagovarjali nasprotna stališča: da, recimo, evolucija človeške psihologije favorizira egalitarizem… Beri dalje »
Ne gre za en sam naslov. Gre za en primer. "naslovov" je kolikor hočete. O naivnosti predstave o nevtralne znanosti, ki je potem zlorabljena s strani "obstrancev" je tudi napisanega dovolj. O normativnosti EP pa je dovolj prebrati kakšnega Pinkerja. Morda njegovo zadno "The better angels of our nature"?!. Ali ni normativna že trditev, da so se naše kognitivne sposobnosti utrdile v EEA (neobstoječem, mimogrede) in da ne moremo preko njih oziroma, da te vrste poskusi povzročajo težave (npr. razumevanju politike, njenih odločitvah ipd.). Ali ne pomeni to tega, da je naše vedenje ali moduli, ki determinirajo cel kup vidikov… Beri dalje »
Metodološki individualizem, Hayek, vse to, kar se okvirno imenuje neoliberalizem, predpostavlja neko racionalnost. To je racionalnost optimizacije koristnosti; vsaj idealno ta racionalnost teži k popolni informiranosti, transparentnosti, odpornosti pred vsakršno zmoto. Ta racionalnost, trdijo predstavniki avstrijske šole (ali kasneje ordoliberalci ali ameriški libertarci itd.), je temeljna motivacija človeškega obnašanja. Zdaj pa vzemimo tezo evolucijske psihologije: človeško obnašanje, sama človeška racionalnost, je proizvod adaptacijskih strategij človeške vrste. Ali je ta teza resnično skladna, še več, ali ta teza zares podpira metodološki individualizem? Mislim, da ne. Med adaptacijsko strategijo vrste in racionalnostjo, po kateri se ravna človek pri optimizaciji svoje koristi, ne… Beri dalje »
Katere "družbene znanosti" točno bi po tvojem moral upoštevati kemik, fizik, ali biolog, da bi bil dovolj politično korekten za nastopanje v javnosti? In ko smo že pri tem, ali velja pričakovati tudi obratno?
Ta beseda, "normativnost", je zdaj ultimativna psovka, ali kaj? Neke vrste feministični QED? To deluje malo otročje.
Ampak evolucijska psihologija govori o človeški naravi, ki se je utrdila v obdobju EEA in je od takrat nespremenjena. In, kar zadeva Hayeka, o njem EP avtorji in podporniki pravijo nekako takole: ni bral EP, ker je takrat še ni bilo, kljub temu pa je bil EP. EP ni teorija, ki bi kot enoto evolucije postavljala vrsto. Velika večina EP avtorjev bi verjetno brez rezerve podpisalo Dawkinsovo tezo o sebičnem genu kot enoti selekcije. EP torej niti pod razno noče podvreči posameznika vrsti.
Sebični gen je način, kako podrediti posameznika vrsti. Osnovna fora tega pojma je v tem, da sebični gen udejanja svoje "interese" (torej svojo reprodukcijo in razširjanje) preko delovanja posameznikov. Posamezniki so orodje, in ne cilj sebičnega gena. Hayek ni bil evolucijski psiholog. Ni ga zanimalo vprašanje, kako se skozi selekcijske mehanizme formirata človeško obnašanje aii racionalnost. Zanimal pa ga je problem — ki je bil dejansko v osrčju njegovega dela — kako iz že obstoječe racionalnosti posameznikov in njihovega nastanejo nastanejo kolektivni trendi. Sicer pa, tudi če bi bile njegove teze združljive z evolucijsko psihologijo, ne vidim razloga, zakaj bi… Beri dalje »
Že kup narekovajev kaže, da verjetno nisi bila ravno dovzetna za argumente "feministk". Očitki feminizmu, da je jezen in neracionalen so zlajnani in so samo izogibanje realnemu soočenju. Znanstvene metode so enake povsod. Preverljivost, ponovljivost, kontrolni vzorec. Evolucijski psihologi nimajo kontrolnega vzorca ljudi, ki ne bi bil izpostavljen kulturnim vplivom.
Debata o etiki je seveda široka in zapletena. Niste pa odgovorili na moj očitek, da avtorica očitno dvomljive študije citira popolnoma nekritično. Sploh ne gre za izključitev iz javne razprave, od kod vam to.
Aha torej družbene znanosti niso znanosti. Tudi če to dokažeš, to ne spremeni dejstva, da se nekateri ljudje spoznajo na družbene probleme bolj kot drugi, poznajo zgodovino, dinamiko, etiko, sociologijo, politiko, in temu namenijo veliko časa in študija. Ne gre za politično korektnost ampak za to, da nisi popolnoma neveden o etičnih in političnih problemih in narobe je misliti, da si avtomatično opremljen za kvalitetno kritiko zaradi neke nepovezane izobrazbe.
Še eno vprašanje, kdo od teh, ki zavračate feministično kritiko tega predavanja, je pripravljen podrobno zagovarjati študije, ki so citirane v njem?
Na ta očitek ne morem odgovarjati, saj pač nisem avtor besedila.
Sicer pa ja, gre za izključitev iz javnosti. Peticija, javno pismo s podpisi uglednih person in dve denunciaciji v Mladini (+ članek z naslovom "Za seksisem ni prostora", ki avtorico meče v isti koš s prireditvijo Femme féminité) je izključitev iz javnosti. Če skupina intelektualcev očita posameznici, da njena znanstvena prizadevanja niso "etična", da ne prispevajo k "napredku v družbi", da ne "služijo družbi" in da so "populistično všečna", očitno noče razpravljati z njo, ampak hoče njo ali njen tip govora izključiti iz javnosti.
Trditev, da moški več varajo, pa je bila tudi že ovržena. S "študijami".
Referenca?
Točno tako, odzivi feministk dobro kažejo na slabo poznavanje naravoslovnih znanosti, pa tudi principov znanosti nasploh.
Če avtorica reče, da to niso njene vrednote, se v samem začetku etično distancira do rezultatov študij. Če sama pove, da je feministka in da zagovarja enakopravnost spolov, so to njene osebne vrednote. Nemoralno je v javnih medijih napadati njene osebne vrednote, ce jih kar prezrete oz. sploh ne poznate. Predvsem pa je priporočljivo poslušati predavanje v živo in v celoti (v diskusiji je bilo povedano marsikaj, kar ni posneto na Videolectures).
Oziroma, bolj direktno rečeno: gre za poskus feministk cenzurirati znanstveno udejstvovanje in za blatenje znanstvenice, katere greh naj bi bil, da ni dovolj "rahločutna" pri predstavljanju znanstvenih idej in dosežkov (ki seveda nikoli niso dokončni, saj je znanost vedno work in progress)
Kakšno poznavanje naravoslovnih znanosti pa je to, da se ne zna ločiti med evolucijsko biologijo in evolucijsko psihologijo? Napadajte argumente, ne pa oseb.
Vidim, da precej predalčkate razne koncepte, vede, znanosti ipd…stvari so vendarle povezane in kompleksne. Psihe se pač ne da razlagati čisto brez biologije, ali pač?
Vesna V. Godina ob 8. marcu o feminizmu (http://fokuspokus.si/article/428): Salonske feministke so preoblekle pravi vzrok v visokoleteče teoretske razprave, ki proizvedejo zelo neprijeten stranski učinek: potrditev za svoje teze lahko dobijo le med seboj.
http://fokuspokus.si/article/428 je pravi link
Torej zdaj se ne govori več o vejah in področjih znanosti? Biologija in psihologija se zelo razlikujeta. Sploh je zanimivo da ev. psih. zdaj zagovarjajo ljudje, ki so sicer mnenja, da družbene vede niso znanost. Haha lepo vas prosim no.
Kdo pa vam je rekel, da družboslovje ni znanost? Jaz že ne.
Haha Vesna V Godina, to pa je avtoriteta
Dr. Kristen Mark, 2011
Dr. David Holmes, 2009
Ali bi se vam dalo povzeti, kaj je bilo rečeno v diskusiji?
Referenca pomeni avtor, naslov, revija/knjiga, itd…Pa kaj je z vami?
Zdaj me bo pa minilo potrpljenje, a ne znate poguglat ene študije????!
Feminizem mi ne gre na jetra. Določene feministke pa.
Predavanje, ki sem se ga tudi sam udeležil, nikoli ni imelo namena obravnavati vloge spolov v družbi. Predavanje je potekalo o tem katere fizične lastnosti so v povprečju bolj privlačne potencialnim partnerjem. Z drugimi besedami, govora je bilo o lastnostih, ki jih na neki osebi zaznamo kot privlačne, še preden to osebo spoznamo. Na predavanju je bilo izrecno poudarjeno, da gre za ravno takšne raziskave intuitivnega odziva na potencialnega partnerja in, da je večina raziskav žal obravnavala zgolj heteroseksualce (kar sicer ne zmanjšuje pomena rezultatov, pomeni zgolj, da jih je potrebno razlagati v tem kontekstu). Obstoj lastnosti, ki jih večina… Beri dalje »
Še Richard Dawkins svoje evolucijsko biološke izjave pospremi z etičnim
komentarjem, kako se po njegovem vključujejo v družbo. Znanstveniki so
dolžni prevzeti odgovornost za svoje izjave in se poučiti tudi o
družbenih znanostih.
Katere “družbene znanosti” točno bi po tvojem moral upoštevati kemik, fizik, ali biolog, da bi bil dovolj politično korekten za nastopanje v javnosti? In ko smo že pri tem, ali velja pričakovati tudi obratno?
Aha torej družbene znanosti niso znanosti. Tudi če to dokažeš, to ne spremeni dejstva, da se nekateri ljudje spoznajo na družbene probleme bolj kot drugi, poznajo zgodovino, družbeno dinamiko, etiko, sociologijo, politiko, in temu namenijo veliko časa in študija. Ne gre za politično korektnost ampak za to, da nisi popolnoma neveden o etičnih in političnih problemih in narobe je misliti, da si avtomatično opremljen za kvalitetno kritiko zaradi neke nepovezane izobrazbe.
Poleg tega, kaj si misliš o tem, da spoštovana biologinja citira študijo evolucijskega PSIHOLOGA? Saj psihologija itak ni znanost.
Točno tako, odzivi feministk dobro kažejo na slabo poznavanje naravoslovnih znanosti, pa tudi principov znanosti nasploh.
Kakšno poznavanje naravoslovnih znanosti pa je to, da se ne zna ločiti med evolucijsko biologijo in evolucijsko psihologijo? Napadajte argumente, ne pa oseb.
Vidim, da precej predalčkate razne koncepte, vede, znanosti ipd…stvari so vendarle povezane in kompleksne. Psihe se pač ne da razlagati čisto brez biologije, ali pač?
Torej zdaj se ne govori več o vejah in področjih znanosti? Biologija in psihologija se zelo razlikujeta. Sploh je zanimivo da ev. psih. zdaj zagovarjajo ljudje, ki so sicer mnenja, da družbene vede niso znanost. Haha lepo vas prosim no.
Kdo pa vam je rekel, da družboslovje ni znanost? Jaz že ne.
Ali lahko avtorica pojasni, zakaj ni omenila omejitev študije, ki jo je izvedel David Buss o izbiri partnerjev? Omejitev je mnogo. Gre tudi le za eno študijo, ki niti ni biološka, ampak je to “evolucijska psihologija”, ki je zelo znanstveno dvomljiva.
Trditev, da moški več varajo, pa je bila tudi že ovržena. S “študijami”.
V tem predavanju je veliko nejasnosti in površnosti, kar je še huje zato, ker je predavateljica izobražena in zato, ker utrjuje izjemno škodljive stereotipe.
Pravite, da mora znanstvenik pospremiti svoje izjave z “etičnim komentarjem, kako se po njegovem vključujejo v družbo”. Jasno, zakaj pa ne. Ampak kdo mi zagotavlja, da bo ta etični komentar skladen z mojimi prepričanji? In kaj naj storim, če pride do tega nesoglasja? Ali naj, prvič, napišem argumentirano kritiko in jo objavim v ustrezni znanstveni reviji? Ali pa naj, drugič, dodam svoj podpis na peticijo za izključitev avtorice iz javne razprave? Skratka, point je v tem, da ni nobenega zagotovila za magično ujemanje med našimi pogledi glede tega, kaj naj bi bila etična družba. Zato je najslabše, kar lahko naredimo,… Beri dalje »
Debata o etiki je seveda široka in zapletena. Niste pa odgovorili na moj očitek, da avtorica očitno dvomljive študije citira popolnoma nekritično. Sploh ne gre za izključitev iz javne razprave, od kod vam to. Pismo feministk je poskus razprave ampak to je očitno popolnoma nepomembno ko je treba udrihat po njih.
Na ta očitek ne morem odgovarjati, saj pač nisem avtor besedila.
Sicer pa ja, gre za izključitev iz javnosti. Peticija, javno pismo s podpisi uglednih person in dve denunciaciji v Mladini (+ članek z naslovom “Za seksisem ni prostora”, ki avtorico meče v isti koš s prireditvijo Femme féminité) je izključitev iz javnosti. Če skupina intelektualcev očita posameznici, da njena znanstvena prizadevanja niso “etična”, da ne prispevajo k “napredku v družbi”, da ne “služijo družbi” in da so “populistično všečna”, očitno noče razpravljati z njo, ampak hoče njo ali njen tip govora izključiti iz javnosti.
Če avtorica reče, da to niso njene vrednote, se v samem začetku etično distancira do rezultatov študij. Če sama pove, da je feministka in da zagovarja enakopravnost spolov, so to njene osebne vrednote. Nemoralno je v javnih medijih napadati njene osebne vrednote, ce jih kar prezrete oz. sploh ne poznate. Predvsem pa je priporočljivo poslušati predavanje v živo in v celoti (v diskusiji je bilo povedano marsikaj, kar ni posneto na Videolectures).
Ali bi se vam dalo povzeti, kaj je bilo rečeno v diskusiji?
Oziroma, bolj direktno rečeno: gre za poskus feministk cenzurirati znanstveno udejstvovanje in za blatenje znanstvenice, katere greh naj bi bil, da ni dovolj “rahločutna” pri predstavljanju znanstvenih idej in dosežkov (ki seveda nikoli niso dokončni, saj je znanost vedno work in progress)
Trditev, da moški več varajo, pa je bila tudi že ovržena. S “študijami”.
Referenca?
Dr. Kristen Mark, 2011
Dr. David Holmes, 2009
Referenca pomeni avtor, naslov, revija/knjiga, itd…Pa kaj je z vami?
Zdaj me bo pa minilo potrpljenje, a ne znate poguglat ene študije????!
A so to komentarji al preklet znanstveni članek? Nehajte težit samo zato ker vam gre feminizem na jetra
Nihče od vas ne odgovori konkretno na noben očitek od drugih bi pa imeli vse citirano
Potem mi pa še govorite “kaj je z vami” sej ne morem verjet kakšen idiotizem
Feminizem mi ne gre na jetra. Določene feministke pa.
Vse lepo in prav, naj vsak odgovarja za svoje znanstveno delo in posledice le-tega. Se mi zdi pa precej za lase privlečeno, da se tu vpleta družbo in raznorazne pomisleke o posledicah na družbo. Kajti odziv “feministk” je bil spisan brez pogledov na družbo. Do pike natančno so padle v svetovno osovraženi tip “jeznih feministk” in so izpadle popolnoma otročje. Kot slon med porcelanom so “feministke” v družbi. Problem, ki ga je malo bolj na široko odprla celotna zagata, pa pomojem ne sme potoniti v pozabo. Današnje novinarstvo. Kako lahko nekdo iz fakultete za družbene vede strokovno oceni znanstveno delo… Beri dalje »
Že kup narekovajev kaže, da verjetno nisi bila ravno dovzetna za argumente “feministk”. Očitki feminizmu, da je jezen in neracionalen so zlajnani in so samo izogibanje realnemu soočenju. Znanstvene metode so enake povsod. Preverljivost, ponovljivost, kontrolni vzorec. Evolucijski psihologi nimajo kontrolnega vzorca ljudi, ki ne bi bil izpostavljen kulturnim vplivom.
Kako negativni stereotipi o ženskah vplivajo na družbo pa je bilo tudi že raziskano.
Vesna V. Godina ob 8. marcu o feminizmu (http://fokuspokus.si/article/428): Salonske feministke so preoblekle pravi vzrok v visokoleteče teoretske razprave, ki proizvedejo zelo neprijeten stranski učinek: potrditev za svoje teze lahko dobijo le med seboj.
http://fokuspokus.si/article/428 je pravi link
Haha Vesna V Godina, to pa je avtoriteta
“Ravno tako tovrstne raziskave na področju evolucijske biologije nimajo implikacij za uveljavitev določenega družbenega reda ali določene politike spolov. Biologija sama po sebi ne postavlja normativnih trditev, še manj zahtev.” To je pravzaprav zelo naivna trditev. Že kratek pogled v zgodovino, sociologijo, filozofijo znanosti/biologije pokaže, da to preprosto ne drži. Trditi kaj takega za EP pa je še posebej naivno. Samo en primer: “In this paper, we propose that the “powerful and privileged” sustain their way of life through greed and they sustain the lives of others through trickledown sharing.Greed provides the powerful and privileged a buffer against famine. Trickledown… Beri dalje »
Torej en naslov dokaže povezanost med evolucijsko psihologijo in neoliberalizmom? Izjava, ki jo je napisala dr. Jana Rošker, očita avtorici, da je utrjevala patriarhalne predstave o razmerju med spoloma. Vi očitate evolucijski psihologiji, da podpira neoliberalno miselnost. Ampak že samo dejstvo, da lahko EP očitamo tako različne stvari, priča o tem, da sama po sebi ne vsebuje določenih normativnih trditev. Ja, mogoče obstajajo ljudje, ki jo uporabljajo za podporo šovinističnih nazorov. Gotovo obstajajo tudi ljudje, ki vidijo v njej potrditev aksiomov prostotržne ekonomije. Najdemo pa tudi evolucijske biologe, ki bodo zagovarjali nasprotna stališča: da, recimo, evolucija človeške psihologije favorizira egalitarizem… Beri dalje »
Ne gre za en sam naslov. Gre za en primer. “naslovov” je kolikor hočete. O naivnosti predstave o nevtralne znanosti, ki je potem zlorabljena s strani “obstrancev” je tudi napisanega dovolj. O normativnosti EP pa je dovolj prebrati kakšnega Pinkerja. Morda njegovo zadno “The better angels of our nature”?!. Ali ni normativna že trditev, da so se naše kognitivne sposobnosti utrdile v EEA (neobstoječem, mimogrede) in da ne moremo preko njih oziroma, da te vrste poskusi povzročajo težave (npr. razumevanju politike, njenih odločitvah ipd.). Ali ne pomeni to tega, da je naše vedenje ali moduli, ki determinirajo cel kup vidikov… Beri dalje »
Metodološki individualizem, Hayek, vse to, kar se okvirno imenuje neoliberalizem, predpostavlja neko racionalnost. To je racionalnost optimizacije koristnosti; vsaj idealno ta racionalnost teži k popolni informiranosti, transparentnosti, odpornosti pred vsakršno zmoto. Ta racionalnost, trdijo predstavniki avstrijske šole (ali kasneje ordoliberalci ali ameriški libertarci itd.), je temeljna motivacija človeškega obnašanja. Zdaj pa vzemimo tezo evolucijske psihologije: človeško obnašanje, sama človeška racionalnost, je proizvod adaptacijskih strategij človeške vrste. Ali je ta teza resnično skladna, še več, ali ta teza zares podpira metodološki individualizem? Mislim, da ne. Med adaptacijsko strategijo vrste in racionalnostjo, po kateri se ravna človek pri optimizaciji svoje koristi, ne… Beri dalje »
Ampak evolucijska psihologija govori o človeški naravi, ki se je utrdila v obdobju EEA in je od takrat nespremenjena. In, kar zadeva Hayeka, o njem EP avtorji in podporniki pravijo nekako takole: ni bral EP, ker je takrat še ni bilo, kljub temu pa je bil EP. EP ni teorija, ki bi kot enoto evolucije postavljala vrsto. Velika večina EP avtorjev bi verjetno brez rezerve podpisalo Dawkinsovo tezo o sebičnem genu kot enoti selekcije. EP torej niti pod razno noče podvreči posameznika vrsti.
Sebični gen je način, kako podrediti posameznika vrsti. Osnovna fora tega pojma je v tem, da sebični gen udejanja svoje “interese” (torej svojo reprodukcijo in razširjanje) preko delovanja posameznikov. Posamezniki so orodje, in ne cilj sebičnega gena. Hayek ni bil evolucijski psiholog. Ni ga zanimalo vprašanje, kako se skozi selekcijske mehanizme formirata človeško obnašanje aii racionalnost. Zanimal pa ga je problem — ki je bil dejansko v osrčju njegovega dela — kako iz že obstoječe racionalnosti posameznikov in njihovega nastanejo nastanejo kolektivni trendi. Sicer pa, tudi če bi bile njegove teze združljive z evolucijsko psihologijo, ne vidim razloga, zakaj bi… Beri dalje »
Ta beseda, “normativnost”, je zdaj ultimativna psovka, ali kaj? Neke vrste feministični QED? To deluje malo otročje.
Še eno vprašanje, kdo od teh, ki zavračate feministično kritiko tega predavanja, je pripravljen podrobno zagovarjati študije, ki so citirane v njem?
Predavanje, ki sem se ga tudi sam udeležil, nikoli ni imelo namena obravnavati vloge spolov v družbi. Predavanje je potekalo o tem katere fizične lastnosti so v povprečju bolj privlačne potencialnim partnerjem. Z drugimi besedami, govora je bilo o lastnostih, ki jih na neki osebi zaznamo kot privlačne, še preden to osebo spoznamo. Na predavanju je bilo izrecno poudarjeno, da gre za ravno takšne raziskave intuitivnega odziva na potencialnega partnerja in, da je večina raziskav žal obravnavala zgolj heteroseksualce (kar sicer ne zmanjšuje pomena rezultatov, pomeni zgolj, da jih je potrebno razlagati v tem kontekstu). Obstoj lastnosti, ki jih večina… Beri dalje »