Je na nekaterih fakultetah “izjemoma” postalo pravilo?

    Zanimalo me je, v kolikšni meri raziskovalne in visokošolske ustanove sledijo trenutno veljavnemu Zakonu o visokem šolstvu, kjer v devetem odstavku 63. člena piše:

    Docent, izredni profesor, redni profesor, višji predavatelj, predavatelj, lektor, asistent in drugi visokošolski sodelavci lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma na teden opravljajo pedagoško, znanstveno-raziskovalno, umetniško ali strokovno delo še največ 20% polnega delovnega časa tudi pri istem delodajalcu.

    S spletne strani SICRIS sem zbral podatke o zaposlenih na nekaterih večjih slovenskih ustanovah, financiranih iz proračuna RS. Za začetek objavljam naslednji graf, ki za posamezne ustanove prikaže, kolikšen delež njihovih zaposlenih prejema 120% plačo. Razlike med ustanovami so izrazite.

    Obrazložitev metodologije:
    • Ker nimam podatkov o dejanskem stanju, sem analiziral podatke iz baze SICRIS. V kolikor se ti podatki izrazito razlikujejo od dejanskega stanja, odgovornost za razlike nosijo predstojniki ustanov. Slednje so namreč odgovorne za ažurnost podatkov v bazi SICRIS.
    • Podatki so bili zbrani med decembrom 2014 in marcem 2015.
    • Pri podatkih o “120% skupaj na več ustanovah” (svetlejša modra) lahko pride do podvajanja zaposlenih pri različnih ustanovah. Pri podatkih o “120% na isti ustanovi” ni podvajanj.
    • V odstotek zaposlitve štejejo tako sredstva ARRS (programi, projekti), kot projekti iz gospodarstva, evropski projekti itd.
    • Izbral sem večje raziskovalne in visokošolske ustanove. Če želite, da kakšno večjo ustanovo dodam, napišite v komentar.
    • V kolikor najdete kakšno napako, me prosim opozorite, in bom popravil.
    • Sprejemam ideje za zanimiva vprašanja, na katere bi lahko odgovorila analiza in vizualizacija podatkov iz baze SICRIS.

    32 KOMENTARJI

      • Pa dobro, zakaj pa imaš ti fetiš na upravičenost dodatne zaposlitve?
        Niti enega objektivnega razloga še nisi naštel za to upravičenost. To da so plače profesorjev prenizke (glede na kaj?) pač ni objektivni argument. Bom dal enak odgovor, kot dajo v gospodarstvu inženirjem, ki morajo delati za 1000€: pa podji drugam! Mogoče v tujino? Tam bodo zagotovo cenili takšne specialiste.

        • Živela uravnilovka. Torej naj eni prijavljajo projekte in se ukvarjajo z vso to mučno proceduro, ure pa razdelimo drugim. Npr. Stanki Cankar in podobnim tičem.

          • Spet klobasaš. Ozri se naokoli in poglej kakšen procent prejemnikov tega “zaslužnega” dodatka izkazuje sploh kakšne rezultate.
            Demagoško mešaš uravnilovko in nezasluženost.
            Nekemu pedagogu dati še 20% samo zato, ker je blagovolil še nekaj znanstveno narediti, je poniževalno do vseh mlajših raziskovalcev in nesojenih pedagogov, ki po doktoratu ostanejo brez službe ker imajo starejši kolegi pač “staž” in nič kaj drugega.
            Res uspešni pedagogi in raziskovalci si pa zaslužijo več kot 20%.
            Moj predlog je, da se dodatno plačilo do npr. +40% obvezno pisno obrazloži in utemelji tudi s kvantitativnimi podatki. To se da nato tudi primerjati in zagovarjati.
            Brezzvezniki so pa lahko veseli s 100%, glede na povprečno produktivnost bi jih morali pol zamenjati… In tako lahko razne Stanke delajo menda po 80+ ur na teden, da lahko vlečejo dvojno plačo. Kazalci uspešnosti so zelo nizki, pa še tistega nihče ne preverja…
            Če se ne strinjaš, pa predlagaj nov sistem, kjer bo manj uravnilovke (kot trenutno skoraj vsi profesorji neodvisno od uspešnosti 120%) in več nagrajevanja uspešnosti. Te izzivam!

            • Ah ja…Da je človek s projektom plačan enako kot nekdo brez, seveda ni uravnilovka (rolling eyes). Raziskovalno delo pa nujno ne pomeni dela na projektih.

              Dokler pripeljem projekt, pa želim tudi odločati kako bo denar porabljen ter komu bom dal ure. V nasprotnem primeru pa naj projekte pripeljejo “mlajši” kolegi. Ko pa bodo projekti potekli bodo ravno tako brez služb, če ne bodo dobili novih. Torej zaposlovanje za določen in to do penzije? Če bodo jih sploh v obstoječem sistemu lahko pridobili. Za to kar ti predlagaš, je treba ustaviti vse razpise in denar nameniti za nove zaposlitve. Pa je zadeva rešena.

              Nekoliko drugačna je sicer zgodba pri PS vendar tudi je v končni fazi odvisno od vodje, kako se denar porablja. Verjetno so vodje dovolj pametni, da ne delijo dodatka k plači brezveznikom.

              Glede te problematike je bilo bolj manj vse povedano:

              http://blog.kvarkadabra.net/2014/01/rezanje-uklescene-roke-ali-racioniranje.html

              in tule http://blog.kvarkadabra.net/2013/03/dva-nujna-ukrepa-nove-vlade-na-podrocju.html

            • Večina denarja ARRS je razdeljena preko PS. Projekti so manjši del.
              Večina profesorskih “zaslužnikov” vleče +20% iz PS.
              Vsi raziskovalci, tudi pedagogi, delajo za objave, citate, patente in podobno. V tujini velja načelo “publish or perish” tudi za pedagoge.
              Ja, vodja projekta je odgovoren za izvedbo in na njem je odgovornost, če plačuje brezveznikom. Enako velja za vodje PS.
              Ampak potem naj bo vrednotenje uspešnosti pravilno. Trenutno se štejejo vse objave in delo, ki je opravljeno izven aktivnosti PS oziroma plačano iz drugih virov, v uspešnost PS.
              Če npr. pedagog s 100% pedagoško obremenitvijo in 1% raziskovalno na PS objavi X člankov, dobi Y citatov…, se VSE šteje v uspešnost PS. Delal pa je v pedagoškem času in bil plačan za ohranjanje stika z vrhunsko znanostjo ter raziskovalno delo v okviru pedagoške dejavnosti, po možnosti je mentoriral doktoranta ali diplomanta. Vse pedagoška dejavnost.
              Zdaj pa imamo dvojno štetje dosežkov. Enako kot pri zadnji evaluaciji Centrov odličnosti pred leti, ko so na inštitucijah mirno prešteli vse člane, vzeli VSE njihove dosežke in voila, super uspešni CO. Čeprav so bili ti člani 80 ali več % plačani za raziskovalno delo preko PS in projektov ali pa za pedagoško-raziskovalno dejavnost.
              Pa še o PS: koliko novih programskih skupin je bilo ustanovljeno v zadnjih 10 letih? Na koliko razpisih je bilo sploh dovoljeno konkurirati za nove PS? Koliko PS so ukinili zaradi slabših rezultatov in kakšen je delež kontunuitete PS na letnih razpisih za re-evaluacijo? Kako je to v sorazmerju z izplenom razpisov za projekte?
              Super konkurenčna evaluacija, moram reči. Če si se rodil pravočasno in si prijavljal PS ob uvedbi programa še v prejšnjem stoletju…
              Glede “mlajših” kolegov pa tole: očitno je zate bolje, da imamo skupino raziskovalcev-pedagogov za nedoločen čas, ki kolobarijo na +20%, medtem ko so mladi nezaposleni, kot da bi imeli tudi mlajši možnost in čas pridobiti točke za konkuriranje na razpisih in projektih.
              V tujini je običajno, da imaš v začetnem obdobju financiranje na “soft money”, potem pa (če si se izkazal!!!) preideš na “hard money”. Imaš možnost in čas, da se izkažeš, če se ne, odpadeš. Če gremo pogledati SICRIS evidenco, pa bi lahko našli ogromno primerov, ko imajo zaposleni na “hard money” bistveno slabše reference kot mlajši kolegi, ki so izviseli. Ampak ti brezvezniki na “hard money” niti ne konkurirajo na projektnih razpisih, saj lepo živijo na pedagoških mestih in na +20% iz PS.
              DISCLAIMER: že 10+ let sem na “soft money” v naravoslovju in redno pridobivam projekte. Torej očitno imam kaj za pokazati. Zato seveda zavistno opazujem “quality challenged” kolege na udobnih pozicijah, ki si delijo ne samo 100% ampak 120%, delajo pa obupno malo. In tudi 10% izplen na razpisih za projekte, medtem ko je na re-evaluacijah za programske “uspeh” 90+%.

            • Saj to vse lahko, da drži in so mi znane tudi takšne situacije ampak to ne argumentira neupravičenosti dodatne zaposlitve za tiste, ki so projektno uspešni. Vi bi kaznovali kar vse.
              PSji so pač slovenska posebnost in nikjer ne piše, da ne more vodja namesto 5*20% zaposliti 1 mlajšega FTE za poln delovni čas. Tudi na projektih je načeloma tako vendar to pač pomeni, da nekoga vzameš za 2-3 leta za določen čas in neuspeh na naslednjem razpisu pomeni odhod. Ali pa se seveda greste nenenhni project hunt. Domnevam pač, da je cilj zaposlitve za določen čas minimirati.

              Pa DISCLAIMER: bil član PS na matični fakulteti. Z 0 urami. Reference seveda prispeval. Sedaj sem član PS na drugi UNI za 10% (pač potrebovali so ljudi, ki so izpoljnjevali pogoje) in tisti tam na matičnem oddelku niso več, ker niso dovolj delali, dokler so bili člani. Zdaj me sicer grdo gledajo ampak j**i ga…Delali bi, pa se to ne bi zgodilo.

            • Nikakor ne bi kaznoval vseh. Kot sem napisal, naj za dodatno zaposlitev pripravijo vodje PS ali projekta obrazložitev. Jaz bi dovolil celo višji procent (kot nekakšno delovno uspešnost, saj drugi zaposleni po Zakonu o delovnih razmerjih te možnosti nimajo), ampak tisti ki to dodeli nosi vso odgovornost. Torej pisna obrazložitev in možnost ugovora odpuščenih ker “ni denarja -razen za petince”.
              Za mlajše pa trenutno velja samo opcija: brezposeln ali pa za določen čas. Kot sem že pisal, bi marsikateri znanstvenik, ki želi delati v znanosti, raje delal na projektih kot bil na zavodu ali kaj izven poklica. Ali pa v tujini…
              Tako imajo vsaj možnost da končno pridejo do točk in konkurirajo za svoje projekte.

            • Ja ampak alokacija projektnega denarja na mlajše ne rešuje zaposlitev na določen čas.

    1. Pri teh podatkih je pomembno, kolikšen delež je pedagoškega dela. Predvidevam npr., da je višji odstotek preobremenitev na FF posledica tega, da so sistematizacije zamrznjene in imajo zaradi finančnega stanja prepoved zaposlovanja že par let, tudi če bi nova zaposlitev bila cenejša.

      Kaj pa podobremenitve, kjer je oseba zaposlena le na eni ustanovi, npr. da daš mejo pod 50%.

    2. Pri teh podatkih je pomembno, kolikšen delež je pedagoškega dela. Predvidevam npr., da je višji odstotek preobremenitev na FF posledica tega, da so sistematizacije zamrznjene in imajo zaradi finančnega stanja prepoved zaposlovanja že par let, tudi če bi nova zaposlitev bila cenejša.

      Kaj pa podobremenitve, kjer je oseba zaposlena le na eni ustanovi, npr. da daš mejo pod 50%.

    3. Ti podatki niso v redu, če so samo s Sicrisa. Tam pri meni npr. piše, da imam 20% raziskovalnega denarja, a imam v resnici samo 5% (in nikoli ni bilo drugače). Tako je pri vseh, za katere vem, koliko dobijo,in vidim, koliko jim piše na Sicrisu. Govorim o FF. Zato je tudi ta delež na FF tako izjemno visok. Je pa res, da imajo na FF skoraj vsi pedagoško nadobremenitev, a ne, ker bi si jo nujno želeli, ampak iz drugih razlogov (glej prejšnji komentar).

    4. V podatkih, ki sem jih objavil zgoraj, pedagoške nadobremenitve niso zajete – tisto je še ekstra, nad tem. Prav tako tukaj ni 3. stopnje študija, ki je tudi plačana posebej.

    5. Ti podatki niso v redu, če so samo s Sicrisa. Tam pri meni npr. piše, da imam 20% raziskovalnega denarja, a imam v resnici samo 5% (in nikoli ni bilo drugače). Tako je pri vseh, za katere vem, koliko dobijo,in vidim, koliko jim piše na Sicrisu. Govorim o FF. Zato je tudi ta delež na FF tako izjemno visok. Je pa res, da imajo na FF skoraj vsi pedagoško nadobremenitev, a ne, ker bi si jo nujno želeli, ampak iz drugih razlogov (glej prejšnji komentar).

        • Tako zgleda. Očitno podatki niso ažurirani, ker res niso pravi. Pri več kolegih piše 20%, ko delež nikoli ni presegal 5%. Pri kolegici, za katero vem, da je njen delež 0%, ker so jo dali ven iz programske skupine, piše, da ima 120%. Skratka, bo treba pogledat v kako drugo evidenco.

          • Bo že avtor povedal :). Zdi pa se, da so na tem portalu v tej svoji vnemi napada na ta edini instrument, ki malce popravi plače visokošolskih učiteljev, malce zaleteli 😀

            • rx170: Teh 20% po zakonu ni namenjenih “popravljanju plače”. Takšnih “popravkov” je v netransparentnem visokošolskem sistemu ogromno (glej tiskovko KPK).

              Glede ažurnosti na FF pa: (1) poskrbite pri svojih šefih, da se številke popravijo, (2) ko bo ažurno, sporočite, in naredim še eno analizo vaše ustanove.

    6. V podatkih, ki sem jih objavil zgoraj, pedagoške nadobremenitve niso zajete – tisto je še ekstra, nad tem. Prav tako tukaj ni 3. stopnje študija, ki je tudi plačana posebej.

    7. Tako zgleda. Očitno podatki niso ažurirani, ker res niso pravi. Pri več kolegih piše 20%, ko delež nikoli ni presegal 5%. Pri kolegici, za katero vem, da je njen delež 0%, ker so jo dali ven iz programske skupine, piše, da ima 120%. Skratka, bo treba pogledat v kako drugo evidenco.

    8. Pa dobro, zakaj pa imaš ti fetiš na upravičenost dodatne zaposlitve?
      Niti enega objektivnega razloga še nisi naštel za to upravičenost. To da so plače profesorjev prenizke (glede na kaj?) pač ni objektivni argument. Bom dal enak odgovor, kot dajo v gospodarstvu inženirjem, ki morajo delati za 1000€: pa podji drugam! Mogoče v tujino? Tam bodo zagotovo cenili takšne specialiste.

    9. Živela uravnilovka. Torej naj eni prijavljajo projekte in se ukvarjajo z vso to mučno proceduro, ure pa razdelimo drugim. Npr. Stanki Cankar in podobnim tičem.

    10. Spet klobasaš. Ozri se naokoli in poglej kakšen procent prejemnikov tega "zaslužnega" dodatka izkazuje sploh kakšne rezultate.
      Demagoško mešaš uravnilovko in nezasluženost.
      Nekemu pedagogu dati še 20% samo zato, ker je blagovolil še nekaj znanstveno narediti, je poniževalno do vseh mlajših raziskovalcev in nesojenih pedagogov, ki po doktoratu ostanejo brez službe ker imajo starejši kolegi pač "staž" in nič kaj drugega.
      Res uspešni pedagogi in raziskovalci si pa zaslužijo več kot 20%.
      Moj predlog je, da se dodatno plačilo do npr. +40% obvezno pisno obrazloži in utemelji tudi s kvantitativnimi podatki. To se da nato tudi primerjati in zagovarjati.
      Brezzvezniki so pa lahko veseli s 100%, glede na povprečno produktivnost bi jih morali pol zamenjati… In tako lahko razne Stanke delajo menda po 80+ ur na teden, da lahko vlečejo dvojno plačo. Kazalci uspešnosti so zelo nizki, pa še tistega nihče ne preverja…
      Če se ne strinjaš, pa predlagaj nov sistem, kjer bo manj uravnilovke (kot trenutno skoraj vsi profesorji neodvisno od uspešnosti 120%) in več nagrajevanja uspešnosti. Te izzivam!

    11. Ah ja…Da je človek s projektom plačan enako kot nekdo brez, seveda ni uravnilovka (rolling eyes). Raziskovalno delo pa nujno ne pomeni dela na projektih.

      Dokler pripeljem projekt, pa želim tudi odločati kako bo denar porabljen ter komu bom dal ure. V nasprotnem primeru pa naj projekte pripeljejo "mlajši" kolegi. Ko pa bodo projekti potekli bodo ravno tako brez služb, če ne bodo dobili novih. Torej zaposlovanje za določen in to do penzije? Če bodo jih sploh v obstoječem sistemu lahko pridobili. Za to kar ti predlagaš, je treba ustaviti vse razpise in denar nameniti za nove zaposlitve. Pa je zadeva rešena.

      Nekoliko drugačna je sicer zgodba pri PS vendar tudi je v končni fazi odvisno od vodje, kako se denar porablja. Verjetno so vodje dovolj pametni, da ne delijo dodatka k plači brezveznikom.

      Glede te problematike je bilo bolj manj vse povedano:

      http://blog.kvarkadabra.net/2014/01/rezanje-uklescene-roke-ali-racioniranje.html

      in tule http://blog.kvarkadabra.net/2013/03/dva-nujna-ukrepa-nove-vlade-na-podrocju.html

    12. Večina denarja ARRS je razdeljena preko PS. Projekti so manjši del.
      Večina profesorskih "zaslužnikov" vleče +20% iz PS.
      Vsi raziskovalci, tudi pedagogi, delajo za objave, citate, patente in podobno. V tujini velja načelo "publish or perish" tudi za pedagoge.
      Ja, vodja projekta je odgovoren za izvedbo in na njem je odgovornost, če plačuje brezveznikom. Enako velja za vodje PS.
      Ampak potem naj bo vrednotenje uspešnosti pravilno. Trenutno se štejejo vse objave in delo, ki je opravljeno izven aktivnosti PS oziroma plačano iz drugih virov, v uspešnost PS.
      Če npr. pedagog s 100% pedagoško obremenitvijo in 1% raziskovalno na PS objavi X člankov, dobi Y citatov…, se VSE šteje v uspešnost PS. Delal pa je v pedagoškem času in bil plačan za ohranjanje stika z vrhunsko znanostjo ter raziskovalno delo v okviru pedagoške dejavnosti, po možnosti je mentoriral doktoranta ali diplomanta. Vse pedagoška dejavnost.
      Zdaj pa imamo dvojno štetje dosežkov. Enako kot pri zadnji evaluaciji Centrov odličnosti pred leti, ko so na inštitucijah mirno prešteli vse člane, vzeli VSE njihove dosežke in voila, super uspešni CO. Čeprav so bili ti člani 80 ali več % plačani za raziskovalno delo preko PS in projektov ali pa za pedagoško-raziskovalno dejavnost.
      Pa še o PS: koliko novih programskih skupin je bilo ustanovljeno v zadnjih 10 letih? Na koliko razpisih je bilo sploh dovoljeno konkurirati za nove PS? Koliko PS so ukinili zaradi slabših rezultatov in kakšen je delež kontunuitete PS na letnih razpisih za re-evaluacijo? Kako je to v sorazmerju z izplenom razpisov za projekte?
      Super konkurenčna evaluacija, moram reči. Če si se rodil pravočasno in si prijavljal PS ob uvedbi programa še v prejšnjem stoletju…
      Glede "mlajših" kolegov pa tole: očitno je zate bolje, da imamo skupino raziskovalcev-pedagogov za nedoločen čas, ki kolobarijo na +20%, medtem ko so mladi nezaposleni, kot da bi imeli tudi mlajši možnost in čas pridobiti točke za konkuriranje na razpisih in projektih.
      V tujini je običajno, da imaš v začetnem obdobju financiranje na "soft money", potem pa (če si se izkazal!!!) preideš na "hard money". Imaš možnost in čas, da se izkažeš, če se ne, odpadeš. Če gremo pogledati SICRIS evidenco, pa bi lahko našli ogromno primerov, ko imajo zaposleni na "hard money" bistveno slabše reference kot mlajši kolegi, ki so izviseli. Ampak ti brezvezniki na "hard money" niti ne konkurirajo na projektnih razpisih, saj lepo živijo na pedagoških mestih in na +20% iz PS.
      DISCLAIMER: že 10+ let sem na "soft money" v naravoslovju in redno pridobivam projekte. Torej očitno imam kaj za pokazati. Zato seveda zavistno opazujem "quality challenged" kolege na udobnih pozicijah, ki si delijo ne samo 100% ampak 120%, delajo pa obupno malo. In tudi 10% izplen na razpisih za projekte, medtem ko je na re-evaluacijah za programske "uspeh" 90+%.

    13. Saj to vse lahko, da drži in so mi znane tudi takšne situacije ampak to ne argumentira neupravičenosti dodatne zaposlitve za tiste, ki so projektno uspešni. Vi bi kaznovali kar vse.
      PSji so pač slovenska posebnost in nikjer ne piše, da ne more vodja namesto 5*20% zaposliti 1 mlajšega FTE za poln delovni čas. Tudi na projektih je načeloma tako vendar to pač pomeni, da nekoga vzameš za 2-3 leta za določen čas in neuspeh na naslednjem razpisu pomeni odhod. Ali pa se seveda greste nenenhni project hunt. Domnevam pač, da je cilj zaposlitve za določen čas minimirati.

      Pa DISCLAIMER: bil član PS na matični fakulteti. Z 0 urami. Reference seveda prispeval. Sedaj sem član PS na drugi UNI za 10% (pač potrebovali so ljudi, ki so izpoljnjevali pogoje) in tisti tam na matičnem oddelku niso več, ker niso dovolj delali, dokler so bili člani. Zdaj me sicer grdo gledajo ampak j**i ga…Delali bi, pa se to ne bi zgodilo.

    14. Nikakor ne bi kaznoval vseh. Kot sem napisal, naj za dodatno zaposlitev pripravijo vodje PS ali projekta obrazložitev. Jaz bi dovolil celo višji procent (kot nekakšno delovno uspešnost, saj drugi zaposleni po Zakonu o delovnih razmerjih te možnosti nimajo), ampak tisti ki to dodeli nosi vso odgovornost. Torej pisna obrazložitev in možnost ugovora odpuščenih ker "ni denarja -razen za petince".
      Za mlajše pa trenutno velja samo opcija: brezposeln ali pa za določen čas. Kot sem že pisal, bi marsikateri znanstvenik, ki želi delati v znanosti, raje delal na projektih kot bil na zavodu ali kaj izven poklica. Ali pa v tujini…
      Tako imajo vsaj možnost da končno pridejo do točk in konkurirajo za svoje projekte.

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.