Pri Kvarkadabri smo zbrali predloge za izboljšanje delovanja naših univerz, s posebnim poudarkom na Univerzi v Ljubljani, ki jo vsi najbolje poznamo. Predlogi so nastali na osnovi javnih debat na naših forumih, v katerih je sodelovalo tudi veliko uspešnih mladih znanstvenikov iz tujine. Vsi ste vabljeni, da ideje pokomentirate in seveda še kaj dodate.

Nekatere od predlogov je mogoče uresničiti takoj brez dodatnih sredstev, pri drugih bi bile verjetno potrebne globlje sistemske reforme. Mnogi od predlogov so in so bili vsebovani v strategijah Univerze v Ljubljani in razvojnih vizijah države na področju znanosti in visokega šolstva, a se žal do danes še niso udejanjili. Tako so še posebej dobrodošle ideje, kako omenjene predloge sploh uresničiti.

1. Sodoben in transparenten sistem odločanja, ki temelji na zaupanju zaposlenim in njihovi osebni odgovornosti za sprejete odločitve

  • Univerza smo ljudje. Ni druge možnosti, kot da učiteljem pri njihovih odločitvah zaupamo in hkrati od njih terjamo odgovornost za te odločitve. Da lahko odgovornost po sprejeti odločitvi zares terjamo, mora biti vsaka večja odločitev pisno obrazložena, da lahko kasneje neodvisni nadzor oceni, ali je šlo pri njej za nepravilnosti/korupcijo/šlamparijo (ne ocenjuje se le odločitev sama, ampak tudi smiselnost obrazložitve). 
  • Vsaka večja odločitev mora biti vsebinska in ne posledica odkljukanja birokratskih točk in paragrafov (npr. ne sme se dogajati, da gre izredni profesor za tri mesece na obisk na Univerzo v Celovec ali na Reko samo zato, da odkljuka enega od kriterijev za rednega profesorja).

2. Sodoben »tenure« sistem zaposlovanja učiteljev

  • Univerza in fakultete imajo izdelano kadrovsko politiko, v kateri opredelijo načrtovano dinamiko zaposlovanja in kadrovske regeneracije. 
  • Razpisi za učiteljska mesta so dovolj dolgo odprti. Splošni kriteriji za izbor so enaki za celo univerzo, v prvi vrsti: 
    • znanstveno delo 
    • pedagoško delo 
    • stik z gospodarstvom / strokovno delo 
    • uspešnost kandidata na razpisih za projekte 
    • predstavitveno predavanje (»job talk«), ki ga ocenjujejo tudi študenti 
    • intervju + načrt dela 
  • Kriteriji so lahko deloma prilagojeni potrebam fakultet, predvsem pa morajo biti transparentni in znani vnaprej. 
  • »Habilitacijo« kandidat dobi s tem, ko je izbran na delovno mesto. 
  • Razpisna komisija izbere kandidata, ki po vsebini najbolj ustreza kriterijem, izbor kandidata pa mora nato natančno pisno utemeljiti (npr. zakaj so vzeli nekoga, ki je znanstveno močnejši, a pedagoško šibkejši od konkurenta). 
  • Za nadzor nad delom razpisnih komisij se zagotovi ustrezen neodvisen nadzor, sestavljen iz uglednih profesorjev (iz tujine?). 
  • Reference, na osnovi katerih je izbran kandidat sprejet, in obrazložitev razpisne komisije se objavijo na internetu, da imajo vsi možnost videti, kakšne kandidate in zakaj univerza sprejema v službo. 
  • Tako dobljeno učiteljsko mesto je za določen čas, praviloma ne manj kot tri in ne več kot pet let. Kandidatu se že vnaprej pove, kaj mora v tem času doseči (članki, učbeniki, zadovoljni študenti…) in se potem tudi sproti obvešča o njegovi uspešnosti. Če kandidat kljub temu ne izpolni pričakovanj, izgubi službo (ker se o uspešnosti sproti obvešča, se ne more zgoditi, da na cesti pristane čez noč). Če so pričakovanja izpolnjena, dobi izredno profesuro in službo za nedoločen čas. 
  • Delovno razmerje za nedoločen čas je osnovni pogoj za avtonomijo učiteljev in s tem za avtonomijo celotne univerze. Ko si učitelj enkrat prisluži namestitev za nedoločen čas, ga ne morejo odpustiti brez zelo tehtnega razloga. Premajhno število vpisanih študentov ali zmanjšano financiranje ne more biti tak razlog. Prej si morajo vsi na fakulteti znižat plačo, kot pa da enega učitelja odpustijo. 
  • Redno profesuro dobijo tisti, ki izpolnijo še določene dodatne kriterije 
  • Novih asistentov se ne zaposluje več za nedoločen čas. Na novo zaposleni asistenti so podiplomski študenti ali podoktorski raziskovalci, ki dobijo štipendijo za določen čas, v zameno pa učijo vaje.

3. Čim širši nabor predavateljev za vsak temeljni predmet

  • Na dodiplomskem študiju mora imeti vsak temeljni predmet več možnih predavateljev in predavatelji se morajo na določen čas menjati. Noben temeljni predmet ne sme biti fiksiran na le enega predavatelja, ki ga predava do pokoja. 
  • Če na katedri ni dovolj učiteljev, ki bi se lahko na predmetu menjavali, se lahko katedre tudi združujejo (tudi med fakultetami). 
  • Predmeti niso “last predavateljev”, ampak so za njih v prvi vrsti odgovorni oddelki in fakultete. Prav tako je premajhno število študentov na kakšnem predmetu predvsem problem fakultete in ne samo problem predavatelja. 
  • Zunanji predavatelji, ki učijo dele predmetov ali izbirne predmete, se lahko za krajši čas najamejo po potrebi, brez prevelike birokracije, ampak seveda spet z obrazložitvijo. Če se za nazaj pri tem ugotovi nepravilnosti, se odgovorni sankcionirajo. 
  • Ta predlog se sicer ne tiče univerze, pa vendar: hkrati z univerzo bi bilo dobro reorganizirati tudi inštitute, ki so v nekem smislu tako ali tako plačani iz iste malhe. Če bi od raziskovalcev, ki so na inštitutih zaposlenih za nedoločen čas, zahtevali, da učijo eno / dve uri na teden (npr. tako, da bi imeli polno plačo le, če bi to počeli), bi lahko zelo razbremenili učitelje na fakultetah, produkcija inštitutov pa ne bi padla. Mnogi raziskovalci to tako ali tako že počnejo, le da je sistem trenutno zelo netransparenten.

4. Nagrajevanje dela glede na uspešnost

  • Brez nagrajevanja glede na uspešnost ne gre. Predvsem pa mora biti sistem nagrajevanja transparenten, enostaven ter posledično lahko preverljiv. Pravilnik o nagrajevanju naj na enem mestu vključuje vse učiteljevo delo (učenje, raziskovanje, administrativno delo…). Za pedagoške obveznosti take delitve na nekaterih fakultetah že obstajajo. Če kdo dobi neutemeljen “dodatek” k plači, morajo avtomatično slediti sankcije. 
  • Vsi učitelji (tudi redni profesorji) se na nekaj let ocenjujejo in se jim glede na njihovo uspešnost prilagaja plača. Gibljivi del plače je seveda stvar razprave, recimo nekje med 10% in 25%. 
  • Univerza mora spodbujati, da se lahko uspešnemu raziskovalcu, ki pridobi raziskovalni projekt, za čas trajanja projekta zmanjšajo pedagoške obveznosti.

5. Zmanjšanje birokracije na vseh področjih

  • Sistem javnih razpisov ne deluje. Včasih mora tako raziskovalec kupiti dražjo stvar le zato, ker ponudnika cenejše ni v sistemu javnih naročil. Včasih je že nakup letalske vozovnice pri nizkocenovnih ponudnikih misija nemogoče. Zaradi sistema javnih naročil se računalniška oprema nabavlja enkrat letno, kar pomeni, da se ne nabavlja v skladu z dejanskimi potrebami. 
  • Če so sredstva preveč namenska, ne morejo biti porabljena najbolj racionalno. Npr. včasih je denarja dovolj, da se avla stavbe tlakuje v marmor, hkrati pa tega istega denarja zakonito ni mogoče porabiti za zaposlitev mladega raziskovalca.

6. Na novo definiran izredni študij

  • Izredni študij se ukine. Izredni študij na javni univerzi ne sme biti servis za tiste, ki niso bili sprejeti na rednem študiju, imajo pa denar za šolnino. Hkrati s tem je treba seveda doseči tako financiranje rednega študija oziroma delovanja univerze, da tudi fakultete izrednega študija ne bodo potrebovale za finančno preživetje. 
  • Če je potreba na trgu, lahko ostane izredni študij ob delu, a ga je treba jasno ločiti od ostalega. Diploma ob delu ne more biti enakovredna običajni diplomi, ali pa je z rednim študijem nekaj narobe. Za študij ob delu bi lahko fakultete odprle »šole«, v okviru katerih bi se tak pouk izvajal.
-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

39 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

"Novih asistentov se ne zaposluje več za nedoločen čas. Na novo zaposleni asistenti so podiplomski študenti, ki dobijo štipendijo določen čas za podiplomski študij, v zameno pa učijo vaje." — Vaje na določenih (večini?) smereh so temeljni stik študentov z aplikativno stranjo vede in s tem, kaj bodo počeli v prihodnosti. Zato menim, da PODIPLOMSKI ŠTUDENTJE (brez kakršnihkoli praktičnih izkušenj torej) še zdaleč niso kompetentni za izvajanje vaj. Takorekoč bi nosili večjo odgovornost kot profesorji, saj direktno posredujejo znanje, ki ga diplomiranec uporablja, ko se zaposli.

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Pa saj so že zdaj izvajalci vaj pogosto (praviloma?) mladi raziskovalci in asistenti, ki še nimajo doktorata, torej podiplomski študenti, ki se od ostalih študentov razlikujejo le po zagotovljenem dohodku in plačanem podiplomskem študiju. Je pogodba za nedoločen čas jamstvo kvalitete?
Če bi vaje lahko izvajali le tisti z doktorati, pa bi bil nivo gotovo višji, vendar tega ni nikjer.

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Kaj pa bo s tistimi asistenti, ki so takoj po doktoratu brez post-doca dobili asistentsko mesto za nedoločen čas in jim zdaj po več kot 5 letih (v nekaterim primerih več kot 10 let) še vedno ni uspelo priti niti do habilitacije za docenta? A nebi tudi takšnim, po zgornjem "tenure" predlogu, morale tudi slediti konsekvence?

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Tale zadnja kitica o ukinitvi izrednega študija mi ni jasna. Čemu služi? A gre zato, da se na fakulteto lahko vpišejo samo tisti, ki so bili dovolj uspešni prej? Torej če ni izrednega študija in nisi imel dovolj točk za vpis, moraš izboljšati najprej rezultat na maturi? Zanimivo. Morda celo dobro.

(zdravapamet)

Andrej
Andrej
9 - št. let nazaj

Dobri predlogi – v glavnem bi naš sistem približali ameriškemu, ki kar dobro deluje.

Vsekakor je prav, da fakultete dobijo več avtonomije. Me pa vseeno malo skrbi, da se ob takem sistemu ne bi določene manj kvalitetne fakultete ali univerze spremenile v še večje samopostrežne trgovine za profesorje ter tiskarne pildkov za študente. Ker je v Ameriki vrednost diplome pri delodajalcu zelo odvisna od ugleda univerze, pri nas pa znaten del diplomantov potrebuje le X-to stopnjo izobrazbe za službo v javnem sektorju (ali napredovanje v X-ti plačni razred), je lahko kopiranje njihovega sistema tudi nevarno.

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Ja, zahteve po formalni izobrazbi v javnem sektorju so verjetno glavni razlog za inflacijo diplom v našem visokošolskem sistemu (na to kaže tudi vse večja priljubljenost uporabe funkcije copy-paste pri doplomah, magisterijih in doktoratih ljudi iz javne uprave ;-). Ampak dokler bo po takih pildkih povpraševanje, toliko časa bo tudi ponudba. Mogoče bi k dvigu kvalitete slovenskega visokošolskega sistema še največ prispevalo črtanje vseh zahtev po izobrazbi za javni sektor. In bi namesto tega uvedli sprejemne izpite za javni sektor (EU uprava ima na primer svoje "concours", pa tudi v Franciji imajo nekaj podobnega, če se ne motim).

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Hm. Nisem še zasledil, da bi kakšno naše podjetje za raziskovalca vzelo nekega osnovnošolca ali srednješolca. A ti si, anonimni?
Mogoče pa bi bilo res za Slovenijo in tudi zate bolje, če bi zakonodajno-pravno službo DZ-ja sestavljali avtomehaniki in kuharji in zdravstveni tehniki (samo konkretni primeri). Se upaš preskusit svojo tezo?

(zdravapamet)

(Zdravapamet)

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Ja, "izobrazba" ni isto kot "formalna izobrazba" in "javni sektor" ni isto kot "javna uprava". Moja napaka, sem se malo površno izražal. Zaposlovanja v zasebnih podjetjih sicer ne poznam od blizu, ampak upal bi si ugibati, da je v podjetjih bolj pomembno, kaj kdo zna, kot kakšno formalno izobrazbo ima (ob takih diskusijah sta standardna argumenta proti formalni izobrazbi tista falirana študenta, ki sta le s "srednješolsko izobrazbo" več kot uspešno vodila Microsoft in Apple). Da ne bo pomote: izobrazba je seveda ena najbolj važnih stvari na svetu. Kar sem hotel povedati je le, da je formalna izobrazba (tudi z… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

Vidiš, to je tisto. Neka firma, ki nekaj konkretnega dela, rabi človeka, ki zna to delati ali zna teorijo in prakso, da bo to delal. Tega je največ. Zdaj, če ti namiguješ na bolj "informacijske" firme, potem imaš morda res prav. Ampak za večino inženirjev in znanstvenikov je situacija taka: "si se naučil ali se nisi, imaš diplomo ali je nimaš." To, ali pozna obrat v določeni firmi, je irelevantno. Njih zanima, če je študiral, ker to naj bi jim povedalo, da bo možakar naštudiral, se priučil, kar je treba, da jim bo lahko prinesel zaslužek. Zelo zelo redko se… Beri dalje »

shrink
shrink
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Andrej

No, Gates morda res ni potreboval formalne izobrazbe iz informatike na Harvardu, ker je o računalnikih verjetno več vedel kot njegovi profesorji, ampak po drugi strani je pridno poslušal predavanja iz poslovnih ved, prava in podobnega, ker se je zavedal, da mu bodo zelo koristila kasneje v poslovnem svetu. Gates je pač v slabih 3 letih študija v polni meri izkoristil resurse, ki mu jih je ponujalo univerzitetno okolje (vključno z računalnikom PDP-10, ki ga je z Allenom uporabljal za testiranje BASIC-a), tako da je pravzaprav vseeno, ali ga je formalno zaključil. Poleg tega je MS od vsega začetka programerje… Beri dalje »

problemi
9 - št. let nazaj

Bom začel od kraja, pri ukinitvi izrednega študija. Naj ne bo pomote, kar se mene tiče ga lahko ukinemo, konec koncev bi mi bilo vseeno, če bi ukinili študij na sploh … Če smo že začeli z ukinjanjem "svega i svačega", pa dajmo tudi študij. Tisto, kar pa bi želel slišati od predlagateljev atkšnih in drugačnih predlogov, pa so vendarle resni argumenti. Namreč argument: "Izredni študij na javni univerzi ne sme biti servis za tiste, ki niso bili sprejeti na rednem študiju, imajo pa denar za šolnino." je milo rečeno smešen. Zakaj? Sam sem še vedno izredni študent (napisati moram… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Vprašanje, ki se mi potem zastavlja, je: ali je problem, ker tehniki niso več cenjeni zaradi porasta diplomantov te in one fakultete ali je problem, ker s porastom diplomantov tehnikom padajo plače? In s tem, da višja izobrazba pomeni večjo plačo? Ali oboje? Mogoče pa predlagatelji teh sprememb razmišljajo bolj napredno. Morda so gledali Star Trek. Morda imajo pri vsem tem v mislih boljši svet, v katerem akvizicija bogastva ni glavno gonilo življenja, v katerem se da z vsakim delom (!vsakim!) popolnoma normalno živeti v suhih ogrevanih sobah, z avtomobili itd. Morda v njihovem svetu tehnik ne bi bil nič… Beri dalje »

problemi
9 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Ne, problem je veliko globji. Je na nek način zelo podoben problemu, ki ga R. Močnik lepo opiše v enem od njegovih predavanj – katerega sem že nekajkrat objavil tako, da tega več ne nameravam – torej problemu iz časa začetkov fordizma, ko se na ameriških tleh pojavi številčna delovna sila, katera je bila zelo kompatibilna za delo na tekočem traku – recimo, poznavanje jezika je bilo pravzparav irelevantno, ni bilo potrebno "mojstersko" znanje … – in ki je zmanjšala ceno dela "delavcem staroselcem". Naj tu zgolj dodam, da je Fordu uspelo s tem v nekaj letih praktično uničiti sindikate.… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

Ah ja. Ni se mezda znižala zaradi "poplave" izobraženih. Znižala se je, ker se je lahko. In bi se tudi, če ne bi imeli te "poplave". Študij je brezplačen že lep čas. Pač prej ljudje niso šli šudirat. Lahko bi celo postavil nesramno tezo: kaj pa če so vsi ti študirani ljudje šli študirati, KER je bil standard boljši, KER jih je zanimalo. A ni čudno, da bi prav to povzročilo zmanjšanje standarda? Nisi namreč upošteval, da smo z osamosvojitvijo marsikaj narobe naredili. Gospodarsko in politično. Kaj je boljši svet? Hm. To vsak otrok zna povedati. Boljši svet je svet,… Beri dalje »

problemi
9 - št. let nazaj
Odgovor na  problemi

ZdravaPamet bova glede mezd raje nadaljevala na forumu, verjetno bo prilika. Tam bova tudi lažje razložila kaj misliva. Mogoče zgolj to. Tvoj "znižala se je, ker se je lahko" meni zveni bolj kot "prostostne stopnje" oziroma neodvisne možnosti gibanja teles (Wiki). Pomisliti je treba, kaj sestavlja moja ali tvojo mezdo. "Klasično gledano" je bilo to dokaj preprosto, kapitalist je delavcu plačal toliko in toliko denarnih enot (DE) za toliko in toliko ur dela ali pa kašnega drugega parametra (npr. števila kosev,…). Ena od značilnosti tega "klasičnega obdobja" je bila tudi ta, da je bil delavec izrazito specializiran. Do pikice natančno… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Med drugimi potrebuje tudi, v prvi vrsti: Ocenitev opravilne sposobnosti dotedanjih profesorjev v penziji. Vem za primer, ko vleče lepe denarce, ni pa več sposoben voziti avtomobila zaradi alshajmarjeve bolezni, a predava pa lahko??? DA, saj nihče tega ne preverja. In potem imamo kvalitetno izobraževanje, čega? ——

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Kakšno vezo ima pa to s predavanji? A če ne bi imel nog, tudi ne bi smel biti profesor?

(ZdravaPamet)

Jure Zupan
9 - št. let nazaj

Dobro bi bilo omogociti tudi vec svobode rektorju, da lahko odreagira na konkurencne ponudbe uciteljem na UL. Sedaj tega sistema ni, tako da je tezje obdrzati ljudi, ce dobijo solidno ponudbo izven UL.

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Jaz mislim, da bi bilo treba tudi spremeniti način ugotavljanja kvalitete zaposlenih/kandidatov. Sedaj se nabira točke in več objav ko imaš, pa naj bodo v še tako levih (ne govorim o politični usmeritvi, da bo jasno) revijah, se ti dobro štejejo. Zato predlagam sistem, ki ga imajo tudi že ponekod drugje, da upoštevajo recimo samo pet najboljših prispevkov v zadnjem obdobju. Če imaš vsega skup samo pet člankov, pa so to Nature/Science, je zagotovo bolje, kot če imaš 200 … kajvemčesa, pa enako cobiss točk. Potem naj si komisija ogleda samo te najboljše objave in se hitro vidi, kako dober… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Se strinjam. V tujini ti množica nekvalitetnih objav lahko bolj škoduje, kot koristi. Kvaliteta šteje več kot kvantiteta.

mrtvec
9 - št. let nazaj

1. se popolnoma strinjam
2. se strinjam, razen tenure, kar se mene tiče je potrebno tudi resne profesorje redno ocenjevati, vsi poznamo posameznike, ki absolutno niso vec sposobni poucevanja/raziskovanja, pa se vedno zasedajo mesta. na vsakih nekaj let (npr. 5 ali 10) se mora opraviti resna ocena uspešnosti, kriteriji pa morajo biti visoki. če se kriteirjev ne dosega, bye bye
3. recimo, treba je paziti, da menjave niso prepogoste, vsaj ponavadi traja kakšno leto da se predavatelj res uteče in so torej predavanja red dobra
4. ja
5. ja
6. tu je pa treba zadeve boljše definirati

rx170
rx170
9 - št. let nazaj

Ad1. Ne razumem najboljše. Če torej prijavim projekt, moram pismo obrazložiti zakaj sem ga prijavil. Kar se pa tiče bivanja na tujih fakultetah: kakor hitro se ta zahteva zapiše v habilitacijskih kriterijih, potem postane točka, ki jo kandidat odkljuka. Na senatu faksa kjer delam sem vedno zagovarjal, da morajo biti tovrstna bivanja v tujini rezultat potrebe posameznika (projekt, usposabljanje, gostovanje), ne pa habilitacijski kriterij, ki ga bodo kandidati pač na kakršenkoli način že izpolnili. Ad2. Lep predlog. Vprašanje je samo ali je možno iz zdajšnjega sistema, kar tako preiti nekritično na novega ali pa morda kaže vseeno kaj iz obstoječega… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Ad 2. Spodobno in pravično bi bilo, da bi enaki kriteriji veljali tudi za trenutno zaposlene za nedoločen čas. Na ta način bi se struktura zaposlenih zagotovo zelo hitro spremenila, saj mladi danes praviloma sploh nimajo možnosti, ker se pri koritu drenjajo tisti, ki so nekoč davno (takoj po diplomi) zasedli asistentska mesta, potem pa po liniji najmanjšega odpora plezali dalje ali celo obtičali pri asistenturi. Zakaj bi se morali dokazovati le novi kandidati, trenutnim asistentom in docentom pa bi bilo vse to prihranjeno, ker so imeli pač srečo, da spadajo v starejše generacije?

problemi
9 - št. let nazaj

3. (sploh prva alineja) "Na dodiplomskem študiju mora imeti vsak temeljni predmet več možnih predavateljev in predavatelji se morajo na določen čas menjati …" Kdo določi čas rotacij? Ali za to takšno početje obstaja utemeljitev pedagoške stroke (kakšen vpliv ima to menjavanje, tako na predavatelja kot tudi na študente)? Koliko naj bo takšnih predavateljev na predmet? Ali smejo študentje zahtevati, da določen predavatelj nadaljuje s predavanejm določenega predmeta in onemogočijo menajvo? Ampak, mimo tega: Hudo "nevaren" predlog, predvsem v primeru, da ni zelo kakovostno in natančno reguliran. Kar pa je v naši državi pravzaprav pravilo, namreč zelo slaba regulacija. Predlog… Beri dalje »

Jure Derganc
9 - št. let nazaj

V Nemčiji so imeli zgleda podobne debate, kot jih imamo pri nas – tako je Technische Universität München pred kratkim v reviji Nature objavila oglas, v katerem se hvalijo, da prvi v Nemčiji prehajajo na sodobni tenure sistem zaposlovanja. Oglas končajo z mislijo:

"We have to use our traditions where they give us specific strengths. But we have to look outside for new ideas as well. The U.S.-style tenure track system is something many other countries have adopted. It is time Germany tries it as well."

Celoten tekst:
http://www.nature.com/naturejobs/science/articles/10.1038/nj0393

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Nemski sistem ima povsem specificen problem, ki ga Herrman izpostavi ze takoj na zacetku:

"Once aboard, that professor had little chance to advance within that university, and the department had no clear way to evaluate that professor."

To je ravno obratno kot v Sloveniji, kjer ima posameznik, ko je enkrat znotraj sistema, skoraj avtomaticne moznosti za napredovanje navzgor…

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Primer razpisa za učiteljsko mesto, ki je bil objavljen danes… 9.1.2013FKKT, visokošolski učitelj (do 8.2.2013) JAVNA (MEDNARODNA) OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Članica: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 1.Razpisano delovno mesto: visokošolski učitelj za področje analizne kemije na katedri za analizno kemijoza nedoločen čas ins polnim delovnim časom 2. Pogoji za opravljanje dela: doktorat znanosti,veljavni naziv docent,izredni profesor, redni profesor za področje analizne kemije,pridobljen na Univerzi v Ljubljani, retorične sposobnosti, inovativnost,smisel za organizacijo lastnega dela in dela sodelavcev,aktivno znanje slovenskega jezika 3. Kratek opis dela in nalog: oblikovanje in posodabljanje učnih načrtov ter prilagajanje univerzitetnih in visokošolskih strokovnih izobraževalnih programov… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Nekaj stvari je neverjetnih:
– da zahtevajo ze pridobljeni naziv na UL
– da ne zahtevajo priporocilnih pisem eminentnih kemikov
– rok za prijavo je le en mesec(!)

In glede na to, da je to mednarodna objava: v katerem strokovnem glasilu je bilo se objavljeno. Nature? Science? Naturejobs? Ali le v Delu…

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Še en "mednarodni" razpis za nedoločen čas na uni-lj. Tokrat rok samo 8 dni! 17.1.2013FF, Asistent (do vključno 25.1.2013) JAVNA (MEDNARODNA) OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Članica: FILOZOFSKA FAKULTETA LJUBLJANA, Aškerčeva 2 1. Razpisano delovno mesto: ASISTENT ZA JAPONOLOGIJO (šifra DM:D010001) m/žza nedoločen čas,s polnim delovnim časom2.Pogoji za opravljanje dela: univerzitetni diplomirani japonologaktivno znanje slovenskega jezikaizvolitev v naziv asistenta/asistentke za japonologijo 3.Kratek opis del in nalog: izvajanje teoretskih in drugih oblik vaj oz. usposabljanja študentov pri predmetu,sodelovanje z učiteljem pri pripravi preizkusov znanja študentov in drugih pedagoških aktivnostih,sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu,nadzor nad delovnimi pripravami in aparaturami ter potrebnimi sredstvi za… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Verjetno so objavili se v Japonskih casnikih. Zaradi efektivnosti Japoncev (ali pa tistih, ki studirajo Japonscino) pa rok daljsi od 8 dni seveda ni potreben…

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Ponovno "mednarodni" razpis za nedoločen čas na uni-lj z rokom 8 dni! VF, Asistent za področje Fiziologija (do 9.2.2013) JAVNA (MEDNARODNA) OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Članica: Veterinarska fakulteta, Gerbičeva 60, Ljubljana 1.Razpisano delovno mesto: Asistent za področje Fiziologija, patologija in higiena prehrane živali 2.Pogoji za opravljanje dela: 7. do 9. raven izobrazbe (doktor veterinarske medicine, magister veterinarske znanosti, doktor veterinarske znanosti)izvolitev v naziv asistent za področje Fiziologija, patologija in higiena prehrane živaliznanje tujega jezikakomunikativnostsmisel za organizacijo lastnega dela in dela skupine (študentov)uporaba računalniških orodij.Trajanje zaposlitve za nedoločen čas in poln delovni časVII. do IX. tarifni razred3.Kratek opis dela in nalog:… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Primer razpisa na resni univerzi: Applications are invited for the above joint post of College Lecturer in Philosophy with effect from 1 September 2013. The post has a five-year fixed-term tenure, with An initial salary of £25,504 with increments to £30,424 (plus Director of Studies Allowance of c.£2,400 and the benefits of the Chandaria Fellowship at Fitzwilliam). The post, which is located in Cambridge, requires undergraduate teaching and high-quality research. It is conceived as an early career appointment at post-PhD level, with support for further skills development. The closing date is 10am on Wednesday 27 February 2013. Selected candidates will… Beri dalje »

Jure Zupan
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Pa se primer razpisa na ne ravno znani univerzi, objavljen v Cern Courier Faculty Position in Theoretical Physics ABOUT THIS JOBCompany & locationUniversidad de los Andes, Bogota, ColombiaClosing dateMar 30, 2013Last updatedFeb 12, 2013Universidad De Los Andes – Bogota, Colombia The Physics Department at Universidad de los Andes, Colombia, is seeking to fill a position in theoretical physics for a faculty member. We are looking for applicants with a strong theoretical background and with a wide range of research interests in the areas of Statistical Physics, Many-Body Physics, Quantum Field Theory, and Quantum Information Theory. A Ph.D. degree and commitment… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Še primer razpisa na FMF UNI-LJ: FMF, Visokošolski učitelj (do 19. 5. 2013) JAVNA OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST Članica: UL Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19,Ljubljana Razpisano delovno mesto: (D019001) VISOKOŠOLSKI UČITELJ za področje fizike. Število razpisanih delovnih mest: 1,Šifra delovnega mesta: D019001,Šifra naziva: 1, 2 ali 3.Naziv: docent/izredni profesor/redni profesor za področje fizike.Tarifni razred: IX.Plačna podskupina: D1,Trajanje zaposlitve: za nedoločen čas.Začetek zaposlitve: v študijskem letu 2013/2014.Pogoji za opravljanje dela: zahtevana izobrazba: doktor znanosti s področja fizike;ob zaposlitvi veljaven habilitacijski naziv docenta, izrednega profesorja ali rednega profesorja za področje fizike, sprejet na UL;retorične sposobnosti,inovativnost,smisel za organizacijo lastnega dela in… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

Lepo, da je razpisni rok 90 dni. Upajmo, da bodo oglaševali tudi v tujini. Me zanima, če bo to mesto dobil Kerševan ali kdo od zunanjih kandidatov…

AnzeZ
AnzeZ
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

"ob zaposlitvi veljaven habilitacijski naziv docenta, izrednega profesorja ali rednega profesorja za področje fizike, sprejet na UL"

kot kaze ne bodo oglasevali v tujini…

Anonimni
Anonimni
9 - št. let nazaj

Spoštovani,Z zanimanjem sem prebral predloge za boljšo univerzo. V veliki meri se ujemajo z mojimi pogledi in tudi z zapisanim v rektorskem programu. Zato le nekaj dodatnih komentarjev.1. Sem za odgovorno odločanje. Vsebinski okvir odločitvam je v Strategiji UL, v zapisanih vrednotah, poslanstvu, viziji in ciljih. Vodstva univerze in fakultet morajo določiti še prioritete. Če ima na primer prednost kakovost, morajo biti k temu naravnane vse odločitve.2. Univerza potrebuje celovito kadrovsko politiko. Predlagane sestavine so dobre. Menim pa, da morajo tudi profesorji zaposleni za nedoločen čas dosegati pričakovana merila, kost so objave, pridobivanje projektov, dobra ocena pedagoškega dela itd., da… Beri dalje »

Jure Zupan
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Anonimni

K drugi tocki – za redne profesorje, ki niso raziskovalno dejavni bi moralo biti normalno, da se jim dvigne pedagoska obremenitev. Morda bi bilo najlazje, ce bi fakultetam oz. oddelkom samim prepustili, da odlocajo o tovrstnih obremenitvah ljudi.

Jure Zupan
9 - št. let nazaj

In se ena: velik problem UL je (in bo verjetno v prihodnosti celo bolj perec), da nima sistema, po katerem bi se lahko hitro odzvala na to, ce kateri od njenih raziskovalcev prejme konkurencno ponudbo od drugod (ce si ga seveda zelijo obdrzati). Ste morda razmisljali kaj bi lahko kot rektor naredili v tej smer?