Onesnaževanje in smrt

    Greenpeace je v Italiji  te dni zmagal na sodišču v tožbi, ki jo je proti njemu vložilo energetsko podjetje ENEL. Gre za analogen primer kot v Sloveniji:  Greenpeace je ob uporabi metodologije Evropske agencije za okolje (študija “Revealing the costs of air pollution from industrial facilities in Europe”) ocenil škodo za zdravje, ki jo povzročajo Enelove termoelektrarne na premog. Škodo so izrazili tudi – kar je seveda najbolj kontroverzno – v številu smrti zaradi onesnaženja.

    Število smrti morda iz strožjega stališča zdravstvene statistike res ni popolnoma adekvaten  pojem – v takšnem kontekstu raje uporabljajo merila, kot so npr. leta izgubljenega življenja ali potencialna leta izgubljenega življenja. Dejansko se zato tudi študija  Evropske agencije za okolje izrazom glede smrti izogiba.

    A vendar se za statistiko skriva dejstvo, da onesnaženo okolje je neposreden vzrok za škodo zdravju ljudi in tudi vzrok za prezgodnje umiranje. Ali je točno ta onesnaževalec povzročil točno to škodo vašemu zdravju? Na to seveda ni mogoče odgovoriti, kakor tudi na vprašanje, katera cigareta in kateri glaž je bil tisti (bog ne daj 😉 usodni.  Kar pa ni razlog, da bi, glede na številne raziskave in podatke,  lahko racionalno zanikali vzročno povezavo.

    Zato se povsem strinjam z italijanskim sodnikom, ki je v sodbi zapisal

    “i termini killer, vittima, crimine, sporca verità e quanto altro indicato […] configurano un linguaggio, nell’intero contesto, adeguato all’importante iniziativa di denuncia ambientale…” (*)

    Z drugimi besedami, izjava, da onesnaževanje ubija, je lahko  povsem legitimna v okviru kampanije zainteresiranih skupin, ki želijo javnost opozoriti na škodo za zdravje ljudi, ki jo povzroča določen onesnaževalec.  Seveda, če je  interpretacija korektna in izhaja iz verodostojnih podatkov. Italijansko sodišče je v primeru Enel/Greenpeace ta postopek preverjalo in Greenpeaceu pritrdilo, da je uporabljal verodostojne podatke in svojo interpretacijo teh podatkov tudi argumentiral. Morda sodni test glede Termoelektrarne Šoštanj, ki je pri nas imela podobne probleme s poročilom slovenskega Greenpeacea, še sledi?

    7 KOMENTARJI

    1. Meni bi pa bilo zelo zanimivo videti sodbo tega istega italijanskega sodnika v primeru, da pa bi Greenpeace tožil (podal kazensko ovadbo; podlaga kazenski zakonik) Enel, ker z onesnaževanjem ubijajo ljudi. V sodbi katero si predstavil sodišče pač določa, da se sme v kampanjah uporabljati tudi ta argument, vendar ali bi bil ta isti argument verodostojen/opravičen v primeru odškodninskih tožb? Ali ne bi v tem primeru sodišče zahtevalo v vsakem posameznem primeru, da tožnik dokaže, da je za njegovo načeto zdravlje ali pa za smrt npr. svojca dejansko vzrok onesnaževanje, katerega povzroča Enel?

      Dragan Stojanović

    2. Žal po moje skoraj zagotovo ne. V primeru takšnih razpršenih škod smo proti onesnaževalcem dokaj nemočni, če neposredno ne kršijo kakšnega pravila o emisijah. (Bi bilo pa zanimivo "testirati" sodno prakso in recimo ugotoviti, kako bi potekala tožba prizadetih meščanov proti mestu Ljubljana ali državi, ki ne uspe uveljaviti lastnih pravil o dopustnem onesnaženju zraka zaradi prometa. Mogoča naloga za študente kakšnega višjega seminarja na pravni fakulteti? 🙂

      • Ti kar, imaš vso mojo podporo. Bi se ti pridružil, vendar mi čas ne dopušča. Žal!:)

        V podporo ti/vam pojem:

        "Le vkup, le vkup, uboga gmajna!

        Grad gori, grof beži,
        vino teče naj, če teče kri!*"

        *tega ne štekam najbolje, a če kri ne bo tekla potem tudi vina ne bo. Hm, to zna biti problem, sploh glede motivacije revolucionarjev. Kdo se bo potemtakem sploh še boril. Zgleda, da "gandijevstvo" na naših prostorih odpade. Prvo kri, potem pa vino:)

        P.S.
        Ne pijem alkohola, torej tudi vina ne:)

        Dragan Stojanović

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.